Obrazložitev
Posamezni krajani Kamnika me poznajo, da se že več kot petnajst let zavzemam za čisto okolje ali natančneje skušam pomagati pri morebitnem reševanju okoljevarstvenih težav, s katerimi se srečujejo. V trenutku žalostnega pogleda na ploščad pred farno cerkvijo na Šutni v Kamniku, so me 2. in 3. aprila 2013 po telefonu seznanili, da je nekdo podrl pet srednje velikih lip. Brez oklevanja sem zadevo osebno preveril in ugotovil, da na mestu, kjer so stala drevesa, stojijo cca 1 m visoki ostanki debel (štori), med katerimi je šesto deblo lipe, ki je bila (če me spomin ne vara) podrla leta 2010.
Za pred leti podrto lipo mi je g. župnik farne cerkve na Šutni prijazno pojasnil, da bodo v kratkem obnovili fasado samostojno stoječega zvonika, obstoječa lipa pa bi poleg močenja fasade tudi ovirala pri postavitvi odra. S pojasnilom sem se v celoti strinjal. Obljubil je tudi, da preostalih pet lip ne bo treba podirati, ker niso v napoto in ne ogrožajo nobenega objekta.
Po ogledu na terenu sem 3. aprila 2013 prek e-sporočila o sporni zadevi seznanil župana Občine Kamnik g. M. Šarca in poslal sporočilo v vednost: dir. občinske uprave mag. I. Kendi, poslancu Državnega zbora RS in predsedniku odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik mag. M. Toninu, poslancu Državnega zbora RS g. Branetu Goluboviču in višji svetovalki oddelka za gospodarske javne službe ge. M. Veternik.
Z občine sem po telefonu dobil odgovor, da ta o sporni zadevi ni seznanjena niti ni dala nobenega soglasja, ker so spomeniško zaščitene lipe stale na parceli župnišča, ta pa lahko na svojem imetju dela, kar meni, da je potrebno. Moj odgovor je bil, da ni povsem tako, saj sem pred leti v oddelku za urejanje prostora Občine Kamnik preveril, kateremu lastniku pripada parcela, kjer rastejo omenjene lipe. Z uslužbenko sva ugotovila, da se nekatera drevesa v celoti nahajajo na parceli župnišča, druga pa delno na parceli v lasti župnišča, delno pa na občinski parceli, kar pomeni, da bi moral tisti, ki se je odločil za podiranje preostalih petih lip, če že drugega ne, obvestiti odgovornega občinskega uslužbenca.
Da bi pridobil konkretnejše podatke o vzroku za podiranje lip, ki so krasile prostor pred farno cerkvijo, njihovi listi pa so vsrkavali onesnažen zrak in s tem pomagali pri vdihavanju čistejšega zraka mimoidočim ter bližnjim stanovalcem, sem tudi tokrat med uradnimi urami obiskal g. župnika in ga povprašal o sporni zadevi. Spoštovani g. župnik mi je nejevoljno odgovoril, da je vse zapisano, in mi pokazal hrbet ter nadaljeval svoje delo pri računalniku.
Tudi od Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS – Območna enota Kranj mi ni uspelo pridobiti potrebnih podatkov, ker je bila odgovorna uslužbenka do 29. aprila 2013 na bolniškem dopustu. Ko je ga. Nataša Karuza prišla v službo, mi je po telefonu na vprašanja o podrtih lipah odgovorila: »Res je, da so lipe novejšega datuma, pred lipami pa so na istem mestu stala druga drevesa.« Dodala je, da bo ploščad pred farno cerkvijo v celoti obnovljena ter na mestih, kjer so stale lipe, nasajena druga vrsta dreves. »Res je tudi, da sem podiranje spomeniško zaščitenih lip odobrila, vendar sem si pred izdanim dovoljenjem na prošnjo predstavnika farne cerkve zadevo osebno ogledala in posnela nekaj slik, na katerih je nedvoumno videti, kako so se veje posameznih lip približevale cerkveni fasadi in spomeniško zaščiteni hiši Rudolfa Maistra.« Odgovoril sem, da glede približevanja vej cerkveni fasadi ni povsem tako, kot je pojasnila, in nadaljeval, da je bilo deblo najbližje lipe od cerkvene fasade oddaljeno več kot tri metre, od hiše Rudolfa Maistra približno šest metrov, druge pa od sedem do deset metrov.
Daniel Kovačič
