Med 15. in 19. oktobrom bo zavod Maska svojo 20. obletnico delovanja obeležil z dogodki pod skupnim imenom Trije redi časa: 1993-2013-2023: Za nove umetniške produkcije. Zavod Maska v svoji obsežni dejavnosti združuje založništvo, izobraževanje, raziskovanje in seveda produkcijo: scenska, interdisciplinarna in vizualna dela. Trije redi časa bodo razprli nove poglede na prihodnost umetniškega in kulturnega udejstvovanja ter obenem kritično osvetlili nove načine umetniške produkcije, ki so se začeli pojavljati v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Tedaj so zakonske spremembe omogočile legalizacijo novih oblik umetniške produkcije in po besedah direktorja Maske Janeza Janše dogodki ob obletnici temeljijo na takratnih spremembah, poleg tega se dotaknejo tudi stanja danes in v prihodnosti. V začetku 90. let začnejo delovati številne nevladne organizacije, v okviru katerih nastajajo in se razvijajo novi produkcijski načini, ki prinašajo nove pristope k umetnosti. »V duhu časa umetnik vzpostavi strukturo, skozi katero lahko vzpostavi najbolj optimalne pogoje za svoje delo. Na začetku je to manj opazna sprememba, a v 20 letih se pokažejo njene tako dobre kot slabe stvari.« Drugi časovni okvir, ki se ga dotaknejo organizatorji, je sedanjost. Po besedah direktorja Maske je najbolj kritična točka, s katero se soočamo ne samo v umetniški produkciji, temveč tudi v vsakdanjem življenju, pomanjkanje časa.
Ob dogodku Trije redi časa bo izšla tudi posebna številka revije za scenske umetnosti Maska z naslovom Slovenska postalternativa: dvajset let novih produkcijskih načinov. Urednica Amelia Kraigher pojasnjuje, da je posebna izdaja nastajala vzporedno s konceptom dogodkov ob dvajsetletnici. Slovenska postalternativa, pravi, se osredotoča predvsem na produkcijske pogoje nekoč in danes. Na vprašanje, kako misliti prihodnost, pa bodo gostje skušali odgovoriti na okrogli mizi v prostorih Španskih borcev.
Na petih različnih lokacijah si bodo obiskovalci lahko ogledali različen spekter dogodkov pod skupnim geslom Za nove načine umetniške produkcije. Dva večera bosta posvečena uprizoritvama iz 90. let Kako sem ujel SokolaIztoka Kovača in Molitveni stroj NoordungDragana Živadinova. Odvijal se bo tudi večurni maraton Umetnost, ki nenehno govori, na katerem se bodo režiserji in na drugi strani kritiki tistega časa s pomočjo moderiranja udeležencev gledališke in lutkovne šole GILŠ pogovarjali o izbranih uprizoritvah z začetka 90. let. V okviru prireditve bo potekal tudi simpozij Umetnost in življenje: Produkcije časovnosti v umetnosti, kjer bodo obravnavali načine dela v umetnosti. Dogajanje se bo zaključilo z gledališkim improvizatorskim nastopom in glasbenim programom Kabinet čudes in Jahač plošč.