Splet naključij. Prvič je bilo verjetno takrat, ko nas je obiskala medijska ekipa Mednarodne biatlonske zveze. V nogo me je pičila čebela ali osa. Dva dni po tistem sem še normalno treniral, potem pa mi je gleženj tako otekel, da nisem mogel obuti tekaškega čevlja. Bilo je tako nerodno, da sem dobil nasvet, naj jemljem antibiotike. Zdaj imam težave z bolečo ramo.
Niste nastopili niti na največji revijalni tekmi v nemškem Puttingenu, kjer je vaša reprezentančna kolegica Teja Gregorin dosegla odmevno zmago.Te tekme že prej nisem imel v vadbenem načrtu. Moja zimska sezona se je zavlekla v april, tako sem želel netekmovalni del priprav malo preložiti. Preprosto, nisem imel motiva, da bi šel v Nemčijo na tekmo.
Celo svetovno prvenstvo v letnem biatlonu je bilo blizu, v Forni Avoltri v Karnijskih Alpah (Klemen Bauer je osvojil naslov svetovnega prvaka).Prvenstvo je bilo še bolj zgodaj. Poletje sem posvetil dobrim pripravam. Držal sem se načrta priprav, kjer je pomemben tudi počitek po naporni zimi, ko si zapored v štirih mesecih sledi niz treh tekem v enem tednu. Po sezoni sem tudi shujšal in sem se tudi zato moral bolj paziti.
Večina kolesarjev, in tekačev ima po tekmovalnem delu sezone prej težave s preveč kot premalo kilogrami?Ja, tak sem. Očitno sem imel preslabo hrano ali pa sem preprosto premalo jedel. To se mi redno dogaja zadnje sezone. Če preveč hujšam, za sabo potegne eno slabo plat. Pade mi imunost in sem bolj dovzeten za bolezni.
Omenili ste težave z ramo. Gre za ponavljanje težav iz pretekle sezone?Da. Po sezoni so se težave in bolečine umirile, potem me je znova začelo boleti. Zdaj je težava že večja. Upam, da se pozdravi do začetka sezone. Ne bi rad, da se s tem ubadamo pozimi.
So težave z ramo posledica teka s tekaškimi rolkami in odrivanja s palicami ob trd asfalt?Verjetno tudi. Gre za težave pri rotaciji rame, pri rotacijski manšeti. Vname se. Težave z ramo so zagotovo ena od stvari, kateri moramo posvetiti več pozornosti.
Vseeno niste zaskrbljeni?Kaj bi bil zaskrbljen? Saj nič ne pomaga. Če se obremenjujem psihično, s tem bremenim celoten organizem in ga slabim. Prej bom okreval, če se smejim.
Proti tekmovalnemu delu sezone odhajate z istimi cilji: to je skupni seštevek svetovnega pokala?Ja, želim čim več narediti v pokalu. Marca se je zalomilo prav na koncu, ko sem ostal četrti. Izgubili smo tudi deseterico v Pokalu narodov. Trudimo se za to, da bi imeli manj problemov tudi s smučmi. In tudi kakšne druge neumnosti ne bi smeli več ponoviti. Lani sem se dal prepričati o stvareh, ki jih nisem dovolj testiral. Ne bom več naredil teh napak.
Janez Marič ni treniral z reprezentanco, vam je bil pa vedno v veliko oporo kot svetovalec in cimer, velikokrat ste prav zaradi njega omenili sproščeno vzdušje?To pa mi manjka. Janez in Vasja Rupnik, ki je končal kariero lani tik pred začetkom zime, sta izjemna človeka. Veliko časa smo bili skupaj. Brez njih mi je težje, priznam. Najraje bi videl, da znova skupaj treniramo.
Kot četrti v svetovnem pokalu in nosilec kolajn na zadnjih velikih tekmovanjih naj bi imeli zvezdniški status pri proizvajalcu smuči Fischer. Kaj vam to lahko prinese?Seveda boljši material. Žal nisem bil na pripravah v Ramsauu, da bi se udeležil testiranja na ledeniku Dachstein, a verjamem, da bom tudi po tej plati na boljšem. Vem, da je Slovenija majhna, da imamo za sabo malo trga za trženje tekaških smuči, a vseeno verjamem, da smo se dovolj dokazali pred vsem svetom. Ne nazadnje ne tekmujem v slovenskem, pač pa v svetovnem pokalu. Hotel bi, da se vidi razlika.
Na katere prvine ste se med pripravami posebej osredotočili?Vseskozi stremim k temu, da bi bil na čim višjem nivoju, še posebno v streljanju. Celo pripravljalno obdobje sem se trudil, da dvignem delež zadetih tarč nad 90 odstotkov, kar mi je uspelo. Le v zadnjem obdobju sem malo padel pod ta nivo, a verjetno zaradi režima vadbe s hitrejšim tekom. Pričakujem, da se bom obdržal pri 90 odstotkih. Seveda bi najraje videl, da vedno zadenem vse tarče, a to ni enostavno.