Alenki Breceljso pred dvema letoma presadili ledvico. »Naj raje kot to, kaj mi je presaditev ledvice dala, povem, česa mi ni vzela: delovnega mesta, ohranila sem mobilnost, preživljanje prostega časa z družino, lahko potujem, se ukvarjam s športom. Zagotavlja mi enak socialni položaj, kot sem ga imela pred presaditvijo. Če ne bi mogla delati tako kot zdaj, bi verjetno morala iskati drugo delovno mesto, a bi ga v teh časih težko našla. Presaditev mi je omogočila normalno življenje, še bolj pa sem vesela ob dejstvu, da mi je bilo prihranjeno zdravljenje z dializo.« Brecljeva je bila namreč dovolj vztrajna, da je prišla do informacije o možnosti presaditve ledvice že pred odpovedjo delovanja ledvic, in je ena redkih slovenskih bolnikov, ki so jim ledvico presadili, ko še niso potrebovali zdravljenja z dializo.
Argumenti so na strani presaditev
Presaditev je življenje na bolje spremenila tudi Ivanu Pavliču. Septembra 2010 so mu kot tretjemu v Sloveniji sočasno presadili ledvico in trebušno slinavko, saj so mu zaradi sladkorne bolezni tipa 1 odpovedale ledvice. »Po 40 letih diabetesa, potem ko zboliš v otroških letih in počasi spoznavaš, kaj vse sladkorna bolezen nosi s sabo, sem bil bolj navdušen, da so mi presadili trebušno slinavko kot pa ledvico. Z dializo sem se zdravil štiri leta in nisem bil v tako slabi fizični in psihični kondiciji, a sladkorne bolezni sem imel res vrh glave in sem razmišljal o tem, koliko časa mi sploh še ostaja. Potem s presaditvijo doživiš neko povsem novo kakovost življenja, in to takrat, ko misliš, da česa takega ne boš več doživel.« Po presaditvi mora jemati zdravila proti zavrnitvi organa in za še nekaj drugih težav, inzulina pa ne potrebuje več.
Presaditev organa bolniku ne samo podaljša življenje, ampak tudi poviša kakovost življenja. Tako bolnik z odpovedjo ledvic, ki se zdravi z dializo, v povprečju preživi deset let po začetku zdravljenja, bolnik, ki mu presadijo ledvico, pa 20 let. Če upoštevamo kakovost življenja, pridobijo bolniki s presaditvijo jeter kar 11,5 leta življenja brez zdravstvenih zapletov, bolniki s presaditvijo srca sedem let in bolniki s presaditvijo pljuč pet let kakovostnega življenja. Presaditev je tudi precej cenejša rešitev od dialize; v Veliki Britaniji so izračunali, da za približno 84 odstotkov.
Da so argumenti na strani presaditve, ugotavlja prof. dr. Alex Rahmel, strokovni direktor Eurotransplanta (neprofitna organizacija, ki koordinira presaditve v več evropskih državah, tudi Sloveniji). Tudi zaradi kakovosti življenja, saj morajo na primer na dializo bolniki prihajati trikrat na teden, postopek pa traja vsaj štiri ure. Ključno je, da se pri pacientih na dializi ugotovi, ali si presaditve želijo in kolikšno korist bodo imeli od presaditve. To je odvisno od starosti, drugih pridruženih bolezni... »Naloga transplantacijskih centrov je, da ugotovijo, katerim pacientom bi presaditev koristila. Dokazano je, da lahko pomaga tudi starejšim bolnikom ali tistim z več boleznimi, a odločati se je treba pri vsakem posamezniku posebej.« Presaditev organa pa za mnoge ljudi pomeni preživetje, je spomnil Rahmel. »Vsak dan deset evropskih državljanov umre, medtem ko čakajo na presaditev. In to število je verjetno samo vrh ledene gore. So res vsi ljudje, ki bi jim presaditev koristila, na čakalnih seznamih?« Kot opaža, je število ljudi na čakalnih listah v vzhodni Evropi manjše kot na zahodu.
Tudi Slovenija je glede na število ljudi, ki jih na novo registrirajo kot kandidate za presaditev, v spodnji polovici Evrope. Ta problematika je zlasti očitna pri številu bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice. »Pri nas čaka na presaditev ledvice od tri do štiri odstotke bolnikov, ki se zdravijo z dializo, v drugih državah pa od 10 do 15 odstotkov teh bolnikov,« opozarja mag. Valentin Sojar, koordinator transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana. Unikum v svetu smo tudi po tem, da v Sloveniji nimamo presaditev ledvic živih darovalcev. »Tako stanje je nenavadno in je treba poiskati jasne odgovore, zakaj je tako. Pri tem je treba upoštevati preživetje bolnikov, ki je po presaditvi bistveno boljše, enako velja za kakovost življenja in v končni fazi socialnoekonomske učinke, saj je zdravljenje z dializo bistveno dražje kot zdravljenje s presaditvijo ledvice,« pojasnjuje Sojar. Na ta vprašanja bodo po njegovem mnenju morali odgovoriti stroka, zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ne naredi nič za spodbudo zdravljenja s presaditvijo namesto zdravljenja z dializo, in društva bolnikov, ki bi morala bolj aktivno opozarjati na to problematiko.
»Po tej izkušnji si sposoben na življenje gledati z več zornih kotov«
Na presaditev trenutno čaka 64.000 ljudi v EU, je spomnil evropski komisar za zdravje Tonio Borg. EU ima po njegovih besedah možnost, da koordinira prizadevanja posameznih držav, kar lahko prinese tudi boljše rezultate oziroma večjo dostopnost presaditev. Največ umrlih darovalcev organov so imeli v letu 2012 v Španiji (36 darovalcev na milijon prebivalcev), na Hrvaškem (35) in v Belgiji (29). V Sloveniji smo lani ugotovili 23 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev. Poleg presaditev ledvic, ki so najpogostejše, pri nas presajajo tudi srce in jetra (na presaditev pljuč pa bolnike pošiljajo v sosednjo Avstrijo).
Vanji Celin so jetra presadili februarja 2009; s tem so ji rešili življenje. »Po tej izkušnji si sposoben gledati življenje z več zornih kotov: ugotoviš, kako večplastno je, da imaš vedno možnost izbire, veliko bolj so intenzivni občutki hvaležnosti za to, kar imaš, kar lahko daš in sprejmeš. Seveda sem tudi prej skrbela zase, a sedaj počnem to bolj dosledno: skrbim za zdrav način življenja, redno rekreacijo, jogo... Hodim na trekinge, med drugim sem v 21 dneh prehodila 900 kilometrov romarske poti Camino de Santiago, kar pomeni 42 kilometrov hoje na dan. To kaže, da smo ljudje s presajenimi organi ne samo povsem običajni ljudje, ampak lahko celo odlični.«
