Da je kriza povzročila strm padec prodaje avtomobilov v Sloveniji, čivkajo že vrabci na strehi. Prodajalci so se in se temu skušajo prilagoditi na različne načine, problem pa se pojavlja tudi pri tem, da z nakupom novega štirikolesnika oklevajo ali ga prestavijo na boljše čase tudi tisti posamezniki, ki bi si sicer nov avto lahko privoščili – kriza in stalno opozarjanje in razpravljanje o tem, da bo le še slabše, imata v psihološkem smislu na potencialnega kupca avtomobilov pač velik vpliv.

Specialistka klinične psihologije Ivna Bulič - Vidnjevič pravi, da naj bi se potrošnik v času gospodarske krize pri nakupih zatekal k poenostavljanju in varčevanju. Poenostavljanje nakupovalnih navad naj bi nastopilo že pred recesijo in je deloma posledica prenasičenosti s kupovanjem in ponudbo. V tem smislu naj bi kupec iskal predvsem najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, v smislu varčevanja pa se zatekal k bolj varčnim in racionalnim nakupom. Ali, če govorimo o avtomobilih, se bo »potencialni kupec avtomobila pod vplivom psihološkega učinka krize pozneje odločil za zamenjavo obstoječega vozila in nakup drugega. Pri nakupu bo bolj verjetno upošteval funkcionalno vrednost avtomobila in se zato prej odločal za nakup rabljenega avtomobila. Kriza prinaša negotovost in bolj varčno vedenje je pričakovati pri vseh, tudi pri tistih, ki finančnih posledic niso občutili.«

Še vedno statusni simbol, le izpostavljanje statusa ni zaželeno

Kriza pa ima psihološki in posledično prodajni vpliv tudi na tiste ljudi ter potencialne kupce (in ni jih malo), ki bi si brez težav privoščili tudi dražji, bolj luksuzen avto, pa si ga iz različnih razlogov ne. Večkrat lahko slišimo, da si kdo dražjega avtomobila ne kupi ali vzame cenejšega in manj vpadljivega, češ da za te čase drag avto ni primeren. Bulič-Vidnjevičeva pravi, da so raziskovanja v ZDA dejansko pokazala, da so svoje nakupovalne navade krizi prilagodili tudi bogati kupci in da je varčnost postala modna. »Nakup dragega avtomobila verjetno tudi v naši družbi manj vzbuja enako občudovanje kot pred krizo, potencialno pa pri drugih, poleg tradicionalne zavisti, lahko vzbudi jezo in zaničevanje. Ljudje vzroke za aktualno krizo pripisujemo posameznikom, ki so na tak ali drugačen način upravljali kapital. Pri tem smo nagnjeni k posploševanju in pogosto v vsakemu, ki ima denar, vidimo potencialnega krivca ali pa celo razmišljamo, da je do sredstev prišel na nelegalen način, torej na naš račun,« razlaga Ivna Bulič - Vidnjevič in dodaja, da je varčevanje v zadnjih letih postalo družbena norma. Kdor se odloči za nakup dragega avtomobila, jo v očeh drugih krši.

Pri krizi in avtomobilih je zanimiv še en vidik – čeprav prodaja novih avtomobilov v Sloveniji že nekaj let pada, več različnih kazalcev namreč vseeno kaže, da Slovenci avtomobilov ne uporabljamo nič manj, ampak kvečjemu še več kot prej. »Mislim, da odgovora na to vprašanje ni iskati zgolj v psihologiji,« pravi Bulič-Vidnjevičeva in dodaja, da je sicer res, da je avto pri Slovencih še vedno visoko v vrednostnem sistemu, vendar pa je verjetno razloge za njegovo nezmanjšano uporabo iskati v skromno razviti mreži javnega potniškega prometa. V očeh ljudi je verjetno prihranek, ki bi nastal ob opuščanju uporabe avtomobila, manj pomemben, kot je udobje, ki ga pridobijo z njegovo uporabo. Pa še nekaj se po besedah naše sogovornice ni spremenilo: avto je namreč še vedno statusni simbol, »le izpostavljanje statusa trenutno v družbi ni preveč zaželeno«.

Več jih kupuje z gotovino

Ne le golega padca prodaje, ki je že nekaj časa nekaj samoumevnega, temveč tudi številne druge spremembe v navadah kupcev že dlje časa opažajo tudi zastopniki in prodajalci praktično vseh znamk na slovenskem trgu. »Na splošno gledano je ljudi predvsem postalo strah glede njihove prihodnje finančne varnosti. Veliko je ljudi, ki bi radi kupili nov avto, ki dejansko imajo tudi finančne možnosti, da bi si to privoščili, a jih je obenem strah, ali bodo imeli v prihodnjih nekaj letih, kolikor bo trajalo odplačevanje novega vozila, zagotovljeno službo,« pravi Rok Istenič, vodja odnosov z javnostjo pri Renaultu, pri katerem tudi ugotavljajo, da se je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko povečal delež strank, ki avto kupijo z gotovino – ta letos predstavlja že več kot 50 odstotkov kupcev, medtem ko je prejšnji dve leti okoli 45 odstotkov. »Del razlogov je iskati prav v negotovosti, ali bo nekdo sposoben odplačevati avto tudi čez nekaj let, zato raje prihrani denar in avto kupi na gotovino,« dodaja Istenič.

Spremembe v navadah kupcev, zaradi slovesa znamke še malo drugačne, opažajo tudi pri Mercedes-Benzu. »Kupci so pri nakupu bolj previdni in na trgu preverijo vso ponudbo tako konkurenčnih vozil kot ponudbo iste znamke. Čas odločanja za nakup je postal daljši, stranke zahtevajo več popustov, predvsem pa v prvi vrsti gledajo na višino popusta in ne sam produkt. Zelo pogost argument za pogajanje stranke je, da se vozila slabo prodajajo,« je naštel vodja salona vozil Mercedes-Benz v Ljubljani Jurij Kovič in dodal, da pri njihovi znamki, še posebno višjih razredih vozil, zelo občutijo že omenjen učinek želje po »neizstopanju«, ko bi si posameznik (ali pa podjetje) lahko privoščil nov avto z Mercedesovo značko, pa si ga raje ne in namesto tega kupi avto kakšne bolj »ljudske« znamke. »Seveda je tudi veliko takšnih, ki se ozirajo po manjših in bolj varčnih motorjih, pa tudi kupci, ki gredo na nižji razred vozila,« dodaja Kovič, medtem ko Istenič meni, da je to, kako je kriza vplivala na strukturo prodaje po segmentih, težko oceniti, je pa vsekakor kar nekaj tistih, ki danes kupujejo cenejši, manjši avto, kot bi ga prej.

Morda večja sprememba je nekje drugje. Istenič namreč opaža, da narašča število tistih, ki so se zaradi krize odločili, da avta ne bodo več menjali vsaki dve leti, in zato, ker bodo nov avto obdržali dlje časa, izberejo celo dražji, bolje opremljen model. »Zanimivo je, da narašča tudi delež personaliziranih avtomobilov, torej tistih, pri katerih si kupec z doplačilom za nekaj sto evrov s pomočjo raznih okrasnih dodatkov, nalepk in barv naredi svoj avto malo drugačen od drugih. Pa še nekaj se je spremenilo pri kupcih: ti so zdaj namreč ob prihodu v salon bolj izobraženi, saj pred obiskom pogosto naredijo raziskavo na internetu in pridejo v salon dobro informirani,« dodaja Rok Istenič.

Večjega in dražjega zamenjal za manjšega in cenejšega

Kriza v povezavi z avtomobili ne vpliva na ljudi zgolj pri nakupih, temveč že tudi pri lastništvu avtomobilov. Slovenski vozni park se stara (in se bo še staral), poznamo pa tudi nekatere primere, ko so ljudje svoj večji, bolj luksuzen in predvsem za vzdrževanje precej dražji avto zamenjali za manjšega, manj potratnega. Tudi naš znanec Tone iz okolice Kranja, precej znan pravnik, ki se ne želi javno izpostavljati, se je v teh časih znašel v težkem položaju, ko svoje zaposlene težko plačuje in je nekaterim že dal proste roke, da si poiščejo drugo službo. Ena prvih stvari, ki jih je za optimiziranje stroškov storil sam, je bila zamenjava precej velikega avtomobila znamke BMW, ki ji je bil zvest vse življenje in ga je za nov model redno menjal vsaj vsakih pet let, za ugodnejšo in manjšo kio. »Sam pač tako gledam na stvari. Ko smo se znašli v težavah, sem se ozrl naokoli in pogledal, kje bi se dalo varčevati. In avtomobil je bil prvi na mojem seznamu. Seveda ne mislim moralizirati in pametovati, da bi tako moral storiti vsakdo. Kdor si lahko privošči dražji avto, naj to tudi stori, le druge reči mora imeti po mojem mnenju urejene. Sam res ne bi mogel odpuščati ljudi, obenem pa drago plačevati obrokov in vzdrževati predragega avtomobila. Osnovno funkcijo namreč opravlja tudi precej manjši. Ko se bo položaj izboljšal, bom z veseljem spet sedel za volan dražjega avtomobila,« je zanimivo plat zgodbe predstavil Tone.