Predsednik INCA Slovenija Jadran Čalia namreč ocenjuje, da je na Gorenjskem okoli tisoč prejemnikov italijanske pokojnine. Glede na to, da je veliko Gorenjcev delalo ali pa še vedno dela tudi v krajih od Trbiža do Vidma (največ v tovarni verig Bela Peč takoj za mejo), bo italijansko-slovenskih upokojencev v prihodnje verjetno še več. Odpiranje pisarne je tudi posledica dobrega sodelovanja med omenjenim italijanskim sindikatom in našim sindikatom upokojencev, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). »Položaj upokojencev v Sloveniji in Italiji je zelo različen. Pri nas se prijaviš na zavodu za pokojninsko zavarovanje, prineseš papirje ob upokojitvi in do smrti prejemaš pokojnino. V Italiji pa moraš vsako leto izpolniti kup papirjev in pri tem imajo naši upokojenci precej težav. Pisarna, kjer bodo lahko dobili brezplačno pomoč, bo odprta vsako zadnjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure na sedežu našega sindikata na Cesti maršala Tita 86 na Jesenicah,« je razložila sekretarka gorenjske enote ZSSS Romana Oman.

Pomoč bodo poleg upokojencem ponujali tudi še vedno zaposlenim v italijanskih podjetjih. »Delujemo od leta 1992, saj smo takrat ugotovili, da so ljudje po več let hodili od Trsta do Vidma po vseh mogočih uradih, da so prišli do zaslužene pokojnine. V dvajsetih letih nam je uspelo, da smo priznani med upokojenci in da zdaj vsaj pri nas na Primorskem vedo, da jim lahko pomagamo. Upam, da bo tako tudi tu na Gorenjskem. Če bo zanimanja še več, bomo imeli pisarno odprto dvakrat na mesec,« je zagotovil Jadran Čalia. Inštitut INCA sicer financira italijansko ministrstvo za delo, tako da je njihova pomoč dostopna vsem brezplačno, tudi tistim, ki niso člani sindikata.

»Kljub krizi v Italiji še vedno veliko Slovencev hodi k nam na delo. Veliko jih dela v zdravstvu, kot oskrbnice onemoglih na domu, še vedno jih je precej v gradbeništvu. Tudi zaposleni imajo veliko težav. Lahko jim sicer pomagamo pri nas, zdaj pa se bodo lahko obrnili tudi neposredno na sodelavce INCA na Jesenicah. Največ je vprašanj s področja delovne dobe,« je dejal predsednik sindikata SPI-CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino Enzio Medeot. Prav to področje namreč zadnje čase skrbi številne Slovence, ki so zaradi spremenjene italijanske zakonodaje čez noč ostali brez italijanske pokojnine. Montijeva vlada je namreč sprejela zakon, ki je 1. januarja 2012 povišal starostno mejo za upokojevanje na 67 let in delovno dobo s 40 na 42 let in pol. To ima hude posledice za tiste Slovence, ki so del delovne dobe opravili pri nas in del v Italiji. »Včeraj sem imel primer iz Tolmina, ko je delavec 40 let delal v dveh državah, v Italiji vse do leta 2009. Po slovenski zakonodaji se je upokojil, a ker ima le 40 let delovne dobe, Italijani pa je zahtevajo 42 in pol, je upravičen le do 150 evrov slovenske pokojnine, do 700 evrov italijanske pa ne. Zdaj mora delati še dve leti in pol ali pa delati na črno in plačevati prispevke. Službo pri 59 letih namreč težko dobi, do starostne pokojnine pa bo upravičen šele, ko bo star 67 let. Gre za neživljenjske in žalostne zgodbe, s katerimi se dnevno srečujemo. Precej ljudi sem žal videl jokati,« pa je dodal svetovalec v inštitutu INCA Igor Castellani.