Finančna prihodnost države je odvisna od rezultatov pregleda kakovosti sredstev bank in obremenitvenih testov. Ti potekajo v desetih slovenskih bankah in bodo pokazali potrebo po dodatnem kapitalu bank. Medtem ne ponehajo ugibanja o tem, kaj bodo pokazali rezultati, ki naj bi bili za NLB znani že sredi oktobra, do konca novembra pa še za preostale banke.

Največjo neznanko predstavljajo kriteriji, po katerih tuji revizorji pregledujejo bančne bilance in od katerih je v veliki meri odvisno, kako močno bodo njihove ugotovitve odstopale od ugotovitev revizij letnih poročil bank v preteklosti. Medtem ko ena stran trdi, da trenutne revizije kakovosti sredstev bank niso primerljive z revizijami letnih poročil, druga stran opozarja, da se lahko revizijske družbe, ki pripomb na letna poročila večinoma niso imele, nadejajo odškodninskih tožb.

Ogledalo revizijskim hišam in regulatorju

Letna poročila desetih bank (NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, Unicredit, Hypo in Raiffeisen banka), ki so vključene v trenutni pregled, so v minulih letih revidirale revizijske družbe iz skupine velikih štirih, to so Ernst&Young, KPMG, Deloitte in PricewaterhouseCoopers (PWC). V revizorskih družbah neuradno sicer poudarjajo, da z metodologijo, ki je zdaj uporabljena pri pregledu kakovosti sredstev bank, niso seznanjeni, vendar so obenem prepričani, da gre za popolnoma neprimerljive revizije.

Kot je znano, je pregled kakovosti sredstev NLB opravil Deloitte, ki je revidiral lanskoletna poročila NKBM, Gorenjske banke, Probanke in Raiffeisen banke. Prav zato, ker je Deloitte revidiral poročila bank, naj bi evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) zahtevali, da opravi pregled kakovosti sredstev drug revizor. Izbrali so Ernsta&Younga. A tudi ta je revidiral poročila NKBM v letih 2010 in 2011, v zadnjih treh letih pa letna poročila Hypo banke. Večino dela naj bi sicer opravljali tuji revizorji, slovenski revizorji pa naj bi sodelovali le v manjšem delu. Četudi bi obveljalo prepričanje revizijskih hiš, da gre za dve povsem različni zadevi, je Bruselj, ki je zahteval zamenjavo revizorja, očitno videl povezavo.

Centralni bankirji še kar molčijo

Morebitna razhajanja bodo sicer pokazali šele končni rezultati, njihova primerljivost z rednimi revizijami, ki potekajo skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, pa bo odvisna od uporabljene metodologije. »Tako izvedba pregleda kakovosti sredstev kot tudi obremenitvenih testov temelji na preizkušenih metodah in mednarodnih standardih,« pravijo v Banki Slovenije. Po naših neuradnih informacijah naj bi tudi pri sedanjih pregledih upoštevali mednarodne računovodske standarde, le da so mejo nevzdržne zadolženosti približali standardom zahodnoevropskih držav.

»Banka Slovenije bo lahko komentirala ugotovitve pregleda in nadaljnje korake šele, ko bo objavljeno končno poročilo,« pa odgovarjajo na vprašanje, ali bodo ukrepali proti revizorjem letnih poročil, če bo pregled kakovosti sredstev prišel do znatno drugačnih ugotovitev. Če so trenutne revizije usmerjene predvsem na pregled kapitalske ustreznosti bank, bo imela razloge za skrb sicer tudi centralna banka, ki skrbi prav za kapitalsko ustreznost.

Le eno mnenje s pridržki

Direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ki bdi nad delom revizijskih hiš, Mojca Majič pojasnjuje, da agencija s postopki in metodologijo pregledov formalno ni seznanjena. Tudi Majičeva pravi, da v tem primeru ne gre za revizijo računovodskih izkazov, ampak za povsem druge postopke. »Tovrstno revizorjevo poročilo je omejeno le na stranke, ki so se dogovorile o postopkih, ki naj bi bili opravljeni, saj bi si drugi, ki ne poznajo razlogov za postopke, lahko napačno razlagali izide,« pojasnjuje Majičeva, a hkrati dodaja, da so revizorji v obeh primerih dolžni spoštovati vsa relevantna pravila revidiranja.

Tega, kakšen vpliv bi lahko imele ugotovitve pregleda kakovosti sredstev bank na revizije letnih poročil bank za letošnje leto, Majičeva ne more komentirati, ker ni jasno, kakšno metodologijo uporabljajo, prav tako niso znani izsledki pregledov. Če so upoštevani mednarodni računovodski standardi, bodo revizorji po besedah direktorice agencije presojali pomembnost vpliva izsledkov na računovodske izkaze, upoštevane pa bodo tudi vse preostale okoliščine. Te bodo, kot dodaja, zagotovo drugačne od tistih, ki so veljale pri reviziji računovodskih izkazov za leto 2012, še posebej glede na tekoče dogajanje v bančnem sektorju in poslovnem okolju.

In kako so revizijske družbe revidirale lanskoletne izkaze banke? Izdale niso nobenega negativnega mnenja, zgolj Probanka pa je dobila mnenje s pridržki. Z izjemo Probanke pri nobenih od preostalih bank revizorji niso imeli nobenih pomembnejših pomislekov glede kakovosti oblikovanih rezervacij in oslabitev posojil.

Pri reviziji letnega poročila NLB so denimo v PWC zgolj opozorili, da vpliv oslabitev na finančni položaj in aktivnosti za pridobivanje dodatnega kapitala nakazujejo obstoj negotovosti, ki bi lahko pomembneje vplivala na prihodnje poslovanje in finančni položaj matične banke in skupine NLB. Tudi Deloitte je pri reviziji letnega poročila NKBM izdal pozitivno mnenje. Ob tem so opozorili tudi na razkritja v letnem poročilu, ki opisujejo nadaljnje učinke gospodarske recesije in oslabitve sredstev na finančni položaj banke ter na »negotovost prihodnje gospodarske situacije v Sloveniji in morebitnega vpliva na vrednost zavarovanj«. Podobno je tudi KPMG pri reviziji letnega poročila Abanke opozoril na razkritja glede kapitalskih, kreditnih in likvidnostnih tveganj. »Ta razkritja izpostavljajo številna pomembna ekonomska, politična in tržna tveganja in negotovosti, ki vplivajo na slovenski bančni sistem in ki bi lahko negativno vplivala na prihodnje poslovanje in finančni položaj banke,« so zapisali.

Revizorji PWC so pri reviziji Factor banke res opozorili na »pomembno negotovost, ki bi lahko vzbudila bistven dvom o sposobnosti banke, da nadaljuje kot delujoče podjetje,« vendar so kljub temu izdali pozitivno mnenje. Dvom o sposobnosti Skupine Probanka, da nadaljuje kot delujoče podjetje, so lani izrazili tudi v Deloittu. Čeprav so revizorji Deloitta opozorili, da so oslabitve posojil pravnim osebam podcenjene za okoli 29 milijonov evrov, odložene terjatve za davek precenjene za skoraj 11 milijonov evrov, pri skupinskih oslabitvah pa se niso mogli prepričati, ali so bile te oblikovane v zadostni meri, se kljub temu niso odločili za izdajo negativnega mnenja. Če bi Probanka pri sestavi svojih bilanc v celoti upoštevala opozorila Deloitta, bi sicer že konec lanskega leta imela le nekaj milijonov evrov kapitala.

Nobenih pripomb revizorji denimo niso imeli na lanska letna poročila Hypo banke (Ernst&Young), Banke Celje (PWC) in Unicredit banke (KPMG), medtem ko so pri Raiffeisen banki (Deloitte) zgolj opozorili na negotove prihodnje gospodarske razmere v Sloveniji in njihov vpliv na vrednost zavarovanj. Podobno opozorilo so v Deloittu dali tudi na letno poročilo Gorenjske banke, le da so pri tej opozorili, da je pomemben del kreditnega portfelja zavarovan z nepremičninami in delnicami, med katerimi pa številne ne kotirajo na borzi oziroma se z njimi ne trguje.