A kot je zatrdil direktor Komunale Tržič Sebastijan Zupanc, je strah pred zdravju sila škodljivo snovjo odveč. »Azbest je nevaren le pri vdihavanju, se pravi, ko se podirajo strehe ter se kritina lomi in praši. Zato so predvideni posebni postopki ravnanja z azbestnimi odpadki. Delavci morajo nositi zaščitne maske, morebitno prašenje je treba polivati z vodo, odpadek nato zložijo na lesene palete in ga ovijejo v folijo. Šele takega ga lahko pripeljejo k nam, kjer ga razložijo s tovornjaka na za to posebej določeno odlagalno polje, ki mora biti ločeno od odlagališča za mešane odpadke. Tam palete razvrstijo eno zraven druge in jih nato zasujejo z zemljo,« je postopek razložil Zupanc.

Letos že 700 ton

V Tržič vozijo azbestne odpadke z vseh koncev Slovenije, v glavnem gre za podjetja, ki se ukvarjajo s krovstvom, ali pa za tista komunalna podjetja, ki nimajo lastnih odlagališč, primernih tudi za odlaganje azbesta. Seveda lahko azbestne odpadke, če so pravilno obdelani in zaviti v folijo, pripeljejo tudi zasebniki, a je tega po besedah Zupanca zelo malo. Do zdaj so letos na odlagališče sprejeli nekaj manj kot 700 ton azbestnih odpadkov, tako da jih bo do konca leta manj kot tisoč ton, kar pomeni okoli tisoč kubičnih metrov ali dobrih 50 do vrha naloženih tovornjakov.

Za Komunalo Tržič je sprejemanje azbestnih odpadkov tudi dober posel. Za vsako odloženo tono zaračunajo 85 evrov, k temu pa je treba prišteti še 22 evrov okoljske takse, ki gre neposredno v občinski proračun. Cena se sicer prosto določa na trgu, v Tržiču so menda med cenejšimi. »Ko je odpadek enkrat odložen in zasut, ni več nobenih vplivov na okolje. V roku 24-ur moramo na Agencijo za okolje poslati poročilo o količini sprejetega azbesta, letos smo imeli na odlagališču tudi že štiri inšpekcijske preglede,« je dodal Zupanc.

Od Kranja do Tržiča je »dolga« pot

Glede na dovoljenje bi lahko na tržiškem odlagališču vsako leto odložili dobrih 32.000 ton vseh odpadkov, a te količine ne dosegajo. Vsak mesec iz vseh mogočih koncev države pride v Tržič 2500 ton mešanih odpadkov, poleg azbestnih pa sprejemajo še kosovne in industrijske odpadke. Posledica povsem nerazumljivega slovenskega sistema zbiranja in odlaganja odpadkov je recimo ta, da s tovornjakom tržiške komunale kranjska komunala (kamor so tovornjak posodili) pobira smeti Kranjčanom in jih preda naprej v obdelavo podjetju Surovina, ta lastniško povezanemu Publikusu, ta pa potem odpadke vozi v Tržič in na Jesenice... V Tržič pa vozijo odpadke (tudi mimo številnih drugih deponij) iz Nove Gorice, Postojne, Komende, Kamnika, Kranja in okoliških občin in Izole, medtem ko Pirančani ne vozijo več v Tržič, pač pa v Krško (!). S temi količinami bi se kovorsko odlagališče sicer zapolnilo v petih letih, a ga bodo zaradi take odločitve politike v vsakem primeru zaprli do konca leta 2015.