Tako zelo se nagibalo levo-desno, da sem se spomnil gospoda Franca (nisem prepričan, da mu je res tako ime, če sem si zapomnil prav, pa naj ne zameri), lokalnega pijanca, ki sem ga v otroštvu vsak dan videval, kako se je po pločniku majal proti domu, včasih iz ljubezni objel ulično svetilko ter si sem ter tja vzel počitek v živi meji, preden se je spet pogumno lotil postavljanja leve noge pred desno. A vsakič je varno privandral domov in tako je kljub silovitemu majanju pristalo tudi naše letalo. Ker sem letel prvič, obnašanju letala nisem pripisoval prevelikega pomena: kaj pa človek ve, kaj je normalno in kaj ne, ko nekaj počne prvič? Tako kot se je Franc majal, ker je zvrnil preveč špricerjev, tako se letalo trese in maje, ker tam v zraku pač veljajo drugačni zakoni, sem si mislil. Na koncu vsi pridejo domov. Naknadne izkušnje so mi sicer povedale, da polet v Tunizijo ni bil prav nič navaden. V bistvu je bil najhujši od vseh, kar sem jih kdaj imel čast preživeti. Mi je pa zato pošteno utrdil kožo za naprej.
Poleg tega verjamem statistiki. Ta vam brutalno, kljub vsem molitvam, vraževerjem in črni magiji pove, da je možnost zadeti na lotu glavni dobitek manjša, kot da v vas med sprehodom po jasnem vremenu trešči strela. Zato bi morali vsi sočustvovati z osebo s Finske, ki je pred kratkim na evropski loteriji pobasala 21 milijonov evrov, saj bo še dolgo čutila posledice opeklin druge stopnje.
Statistika tudi pove, da je letenje najbolj varen način prevoza. Če ne verjamete, vas bo dokončno prepričala nenavadna novica, ki je prišla iz Velike Britanije. Navaja anketo, v kateri je polovica pilotov priznala, da so v pilotski kabini že kdaj zaspali. Kot veste, to ni nujno tako hudo. Piloti imajo za primer, če so preutrujeni ali če se okoli sukajo preveč mične stevardese, na voljo kopilota, da prevzame vajeti v svoje roke. A tretjina od omenjenih pilotov je priznala, da so, ko so se zbudili, ugotovili, da spi tudi kopilot. Vse je bilo na plečih tehnike. In kljub temu ni prav nobeno od teh letal strmoglavilo, saj bi njihovi piloti v nasprotnem težko sodelovali v anketi. Res so morali nekateri potem, ko so se zdramili, po navedbah ankete naglo ugotavljati, kje se letalo sploh nahaja. Ampak to lahko mirno pustimo vnemar. Kdo pa še ni kdaj zašel s svojim prevoznim sredstvom, sploh če so zraven lepe ženske?
Nekateri že od mladih nog razumejo, da so letala prava stvar. Iz Amerike je prišla nenavadna novica o devetletnem dečku, ki si je tako zelo želel leteti, da se je v Minneapolisu brez vozovnice pretihotapil na letalo za Las Vegas. Vse vrhunske protiteroristične iznajdbe, ki slačijo, sezuvajo in drugače skrbijo za telovadbo rednih potnikov, niso uspele ustaviti fantiča, ki si je zaželel Zemljo pogledati od zgoraj. Potem je na dan prišel še podatek, da so fanta dva tedna prej ustavili na avtocesti. Vozil je ukraden avto. Deček se je že pri teh letih odločil spoznati različne načine prevoza in se na koncu odločil za letenje. Zakaj je letel prav v Las Vegas, poročilo Reutersa ne navaja, sumi pa se, da je bil odločen v La Mirageu priigrati dovolj dolarjev, da si za začetek kupi manjšo cessno.
Vseeno je še vedno veliko ljudi, ki raje prisegajo na avtomobile, avtobuse, vlake, ladje in podobne čudne zadeve, pa se ne zavedajo resničnih nevarnosti, ki pretijo. Nanje je v nenavadni novici iz Savdske Arabije opozoril šejk Saleh bin Sad al Lohaidan. Šejk al Lohaidan je razgledan mož. Svetuje vladi in razlaga islamske zakone. Spozna se še na kup reči. Tako je v intervjuju za spletno stran kampanje, ki nasprotuje izdajanju vozniških dovoljenj ženskam, povedal, da nežnejšemu spolu grozijo hude nevarnosti, če za volanom preživi dlje časa. „Če ženska vozi avto in to ni zares nujno, ima to lahko negativne fiziološke učinke, saj medicinske študije kažejo, da dolgotrajna vožnja avtomatično negativno vpliva na jajčnike in potiska medenico navzgor. Zato imajo otroci rednih voznic različno resne klinične težave,“ je dejal šejk al Lohaidan. Namigov o tem, da se je njegova mati na veliko sama skrivaj okoli prevažala z avtom, pa ni bilo mogoče preveriti.
