Vrnitev teniškega igralca Rafaela Nadala na sam vrh svetovnega tenisa, ki mu je tretjič v karieri uspela na začetku tega tedna, je največja izmed vseh v letošnjem letu. Vsaj kar zadeva globalne športe, ki so pod vsakodnevnim drobnogledom medijev po vsem svetu. Španec je uprizoril vrnitev na teniška igrišča, kakršnih v svetu športa ni bilo veliko.

Velikokrat je bil govor o poškodbah 27-letnega profesionalca, ki so v preteklosti ogrozile njegovo kariero. Odsoten je bil daleč največkrat izmed vseh najboljših teniških igralcev, odkar so leta 1973 uvedli lestvico najboljših. Veliko o njegovih poškodbah iz preteklosti, trdemu delu na poti do svetovnega vrha in podpori družine, je mogoče prebrati v njegovi avtobiografiji Rafa, avtorja Johna Carlina, ki je lani izšla pri založbi Felix. Gre za osebno izpoved španskega levorokega velemojstra, v kateri bolj uživajo bralci, ki poznajo vsaj osnovo teniške igre. V njej so opisane tudi nekatere vrnitve idola številnih najstnikov po poškodbi na teniško igrišče.

V zgodnejših letih je imel Nadal hude težave s stopalom. V omenjeni biografiji opisuje, kako je hodil od Poncija do Pilata, da bi rešil svojo kariero. Epilog je bil takšen, da se je začel zavedati, da bo lahko imel v kasnejših letih težave s kolenom. S pripomočki v teniškem čevlju je namreč spremenil položaj in težo ter več napora prenesel na druge dele telesa. Težav s kolenom ni bilo treba dolgo čakati, najhujše pa so postale lansko poletje. Ko je Nadal v Wimbledonu senzacionalno izgubil dvoboj drugega kroga proti Lukašu Rosolu, se je zavedal, da brez stoodstotne telesne pripravljenosti ne bo nikoli več premagoval Rogerja Federerja, Novaka Đokovića in Andyja Murrayja, s katerimi ima močno pozitivno razmerje zmag in porazov, temveč ne bo konkurenčen niti srednjemu razredu profesionalnih igralcev. Najprej je odpovedal olimpijski turnir na sveti travi v Londonu – olimpijski prvak je bil sicer štiri leta prej v Pekingu. Sledila je odpoved na zadnjem grand slamu sezone v New Yorku, številnih turnirjih serije masters, sklepnem turnirju najboljše osmerice. Vse v upanju, da se najbolje pripravi na novo sezono. Čeprav je garal kot bržčas še nikoli, mu je trebušni virus preprečil, da bi nastopil na letošnjem prvem turnirju za grand slam v Avstraliji. Posledično je prvič po letu 2005 izpadel iz elitne četverice najboljših igralcev na svetu.

Sezono je začel februarja v Čilu, kjer je v finalu priznal premoč Horaciu Zeballosu. Njegova sanjska vrnitev se je začela marca, ko je odpotoval v ZDA, kjer je nastopil na mastersu v Indian Wellsu. Po četrtfinalni zmagi nad branilcem naslova Federerjem, polfinalni nad Thomasom Berdychom in finalni nad Juanom Martinom del Potrom je postal najuspešnejši igralec vseh časov po številu zmag na turnirjih, od katerih so več vredni le grand slami. Sledilo je novo sanjsko leto na peščenih igriščih, na katerih je osvojil vse možne naslove z izjemo Monte Carla, kjer mu je v finalu vzel skalp Đoković. Edina bleda luč v vsej sezoni je bil poraz v prvem krogu Wimbledona, kjer je Nadala predčasno poslal domov tedaj 135. igralec na svetovni lestvici Steve Darcis. Do prvega mesta na svetu je prišel z neverjetno bilanco zmag in porazov, ki znaša 65:4.

Iz te sezone bo najdlje ostal v spominu finalni dvoboj Nadala in Đokovića pred mesecem dni v New Yorku. Teniška igra je bila kot z drugega planeta. Majorčan je tedaj osvojil 13. turnir za grand slam. Enega več v zbirki ima Pete Sampras, štiri Roger Federer. »Če bo Nadal ostal zdrav, lahko v svoji karieri osvoji še štiri, pet turnirjev za grand slam. Moram pa priznati, da sem vedno znova navdušen, ko spremljam, kako močno si Nadal želi zmag. Je borec, kakršnega svetovni tenis še ni imel,« se je poklonil Nadalu svetovna legenda John McEnroe.

Teniška kariera Rafaela Nadala je bržčas uspešnejša, kot kaže število tednov, ki jih je prebil na prvem mestu jakostne lestvice. S 103 tedni je na sedmem mestu vseh časov. Njegova dosedanja trofejnost razkriva, da je uspešnejši, kot kaže njegov položaj na večni lestvici. Obakrat doslej je bil skoraj leto dni zasidran na prvem mestu. S prestola ga bo težko zriniti tudi tokrat, čeprav mu Đoković diha za ovratnik, medtem ko so drugi teniški igralci na varni razdalji.