»Skrivnosti ni, smo javni zavod, posredni proračunski porabnik, vendar že vsa leta stremimo k učinkovitemu gospodarjenju. Prihranek je nedvomno rezultat dobre organizacije dela,« je dobičkonosnost poslovanja marca letos za časnik Večer utemeljevala direktorica Kristina Dokl.
Doklova, ptujska mestna svetnica stranke DeSUS, je kategorično zanikala namigovanja, da je dobro poslovanje ptujskega doma upokojencev mogoče pripisati varčevanju pri oskrbi stanovalcev.
Kako v praksi poteka delo pod vodstvom Doklove, pa razgalja izredni nadzor, ki ga je julija opravila inšpektorica za socialne zadeve Tatjana Arnšek. Ugotovila je, da se v Kopru institucionalno varstvo starejših ne izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in z zakonom o socialnem varstvu, zato se storitve opravljajo nepregledno ter neskladno z veljavnimi normativi.
Čistilka razdeljuje zdravila
Kaj vse je narobe v Kopru? Inšpektorica je med pregledom doma videla, kako je čistilka razdeljevala upokojencem hrano, nekatere je tudi pomagala hraniti, razdeljevala je tudi zdravila in opravljala večerno nego. Fizioterapevtka pa opravlja dela, ki bi kvečjemu sodila med dela animatorja. Povsem neustrezna je bila organiziranost popoldanskega dela, ko je za 141 nastanjenih uporabnikov skrbelo zgolj 14 zaposlenih, med katerimi je bil samo en zdravstveni tehnik.
Delavci na delovnih mestih osnovne in socialne oskrbe ter strokovni delavci socialne službe so zaposleni za določen čas, pogodbe pa jim vodstvo podaljšuje vsaka dva meseca. Od januarja, odkar ptujski zavod vodi enoto na Obali, se je zamenjalo že več kot 30 zaposlenih. Takšno kadrovsko kolobarjenje ne zagotavlja kakovostnih storitev. Poleg tega inšpektorica za večino od 40 zaposlenih sploh ni mogla ugotoviti, na katero delovno mesto so bili razporejeni in ali njihova izobrazba ustreza zahtevam. Večina tudi ni nikoli opravila ustreznega notranjega strokovnega usposabljanja.
Direktorici prepovedali eksperimentiranje
Doklova se je inšpektorici izgovarjala, da v Kopru uvaja nov koncept strokovnega dela. Vendar svoje trditve ni mogla podkrepiti z dokumentom, iz katerega bi izhajalo, da sta njene organizacijske novosti potrdila svet zavoda in ministrstvo za delo. Inšpektorat za delo je zato presodil, da tak način dela nima pravne podlage v predpisih socialnega varstva. Zato je direktorici prepovedal nadaljnje protipravno eksperimentiranje pri varstvu starejših.
Nezakonitosti so razkrili tudi v varovanem oddelku doma. Vanj so bili namreč starostniki premeščeni na podlagi tega, da so lastnoročno, brez imenovanega zakonitega zastopnika podpisali soglasje k namestitvi v oddelek, čeprav so bili nekateri izmed teh starostnikov povsem nezmožni komunicirati in zastopati lastne interese. To je v nasprotju z zakonom o duševnem zdravju, ugotavlja inšpektorat, verodostojnost soglasij pa je vprašljiva.
Cena storitev ni izračunana v skladu s predpisi
V poročilu je zabeležena tudi ugotovitev, ki nakazuje, kako Dom upokojencev Ptuj ustvarja milijonske presežke: inšpektorica namreč utemeljeno domneva, da izračun cene storitev v enoti Koper temelji na drugačnih izračunih in vrednostih, kot so resnični stroški storitev. Ker cena v Kopru ni izračunana v skladu z veljavnimi predpisi, je inšpektorat zadevo odstopil ministrstvu za delo v nadaljnjo obravnavo.
Doklova nam je v včerajšnjem telefonskem pogovoru dejala, da zdaj končujejo poročilo, v katerem bodo navedli, kako so izvedli ukrepe, ki jih je domu naložil inšpektorat. Sicer pa je po njenih besedah nepravilnosti, ki so bile posledica »porodnih težav«, bistveno manj, kot bi lahko sklepali iz inšpekcijskega zapisnika. To naj bi bilo posledica tega, da v času inšpekcije v koprski enoti ni bilo vodje, ki bi znal inšpektorici podati ustrezna pojasnila. Podrobnejše odgovore, tudi v zvezi s spornim izračunom cene storitev, bo Doklova Dnevniku poslala pisno.