»Nikoli za nič krivega premierja« Silvia Berlusconija je sodišče, zadnja ostalina komunističnega nekajmesečnega sodelovanja v italijanski vladi (do maja 1947), pod vplivom tet iz ozadja, obsodilo na štiri leta zapora, ker je pozabil vplačati nekaj milijonov evrov davka. Se zgodi, ljudje smo, lahko bi se dogovorili, a revolucionarno brezsrčno sodišče je starčku Silviu naprtilo to grozno kazen, da se ves pošten svet s Slovenijo vred zgraža. Pa še iz senata ga mečejo. Toda Silvio je razgledan in načitan možak in je pokukal čez planke ter videl, da v Sloveniji vsi obsojeni, čeprav nedolžni, takoj zaprosijo za prestajanje kazni v obliki družbeno koristnega dela. Vidi se, da niso zamerili domovini, ki se do njih obnaša kot mačeha, in se v njih zbudi strašna potreba, da bi ji dolg vrnili in ji pomagali z zastonjkarskim delom, denimo z razbijanjem kamenja ob cesti in puljenjem nadležne rumene rozge in japonskega dresnika. Tako je za služenje kazni v obliki družbeno koristnega dela zaprosil tudi Berlusconi. Ganjenim Italijanom so stopile solze v oči, politiki in sodniki so zardeli, saj so spoznali, da so mu veliko krivico storili, a hkrati so se začele težave, s katerimi se ukvarja vsa država.

Kaj pa naj bi koristnega sploh lahko delal možak v letih? Da bi krampal in lopatal po javnih parkih, pa res ne gre, saj bi lahko dobil kakšen žulj, ki bi se zagnojil. Je le treba upoštevati, da tega ni vajen, saj se je večino življenja ukvarjal z založništvom, mediji in podpisovanjem čekov. Mogoče bi učil mladoletnice, ki so zašle na moralne stranpoti, sloviti ples bunga bunga? Čeprav v svoji vili s tečaji bunga bunga menda ni imel težav, pa je le treba paziti na njegovo srce. Saj ni bil obsojen na smrtno kazen. V kakšnem domu za onemogle bi lahko praznil kahlice, obračal starejše občane, da ne dobijo preležanin, a takšen kot je, bi mu lahko kdo padel iz rok in si kaj poškodoval. Ni mi tuja zamisel, da bi na univerzi za tretjo življenjsko obdobje starejše poučeval omike in diplomacije. Ima kar nekaj izkušenj. A glede na to, da je za Obamo dejal, da je »lepo zagorel«, Merklovo na smrt prestrašil, ko je skočil izza stebra in se zadrl »buuuu«, za ljudi v fašističnem taborišču na Rabu pa dejal, da so bili na počitnicah, se mi ne zdi pravšnji za to opravilo. Ne bi mu zaupal niti dela na neapeljskem smetišču, kajti v preteklosti ga je že zaneslo, da je sklepal čudne posle s čudnimi modeli, tudi ko ni šlo za odpadke, smeti pa, to je znano, lahko na stranpoti zapeljejo še trdnejše značaje, kot je njegov. Če dobro premislimo, bi bilo še najboljše, če bi Berlusconi družbeno koristno delo še naprej opravljal kot senator v italijanskem parlamentu. Kolegom bi nosil kavice, premetaval papirje, po senatu vodil radovedne turiste, pa še tu in tam glasoval. To bi bila za državo še najmanjša škoda. Vse ostalo je sila tvegano. Saj poznate Silvia. Morda pa bi tudi v Sloveniji podobno družbeno koristno zaposlili vse večjo množico prosilcev. Da ne bo prevelike škode.