KHL oziroma kontinentalna liga je res prvokategorniška združba. Zagrebška poteza, da so se javili Rusom in z njimi izposlovali vstop v njihovo ligo, pa kolikor je bila brezkompromisna, niti ni presenetljiva. Kakršne koli predsodke ali pač nevedenje v zvezi z Zagrebom kdo goji, je Zagreb najbolj dinamično hokejsko mesto v bližnji okolici. Na finance se ne spoznam, očitno denar imajo, vendar pa se kot njihova glavna kvaliteta ponuja njihova domiselnost. Prave ideje. To se je dalo dojeti že na tistem prvem zimskem winter classicu, ki so ga organizirali na odprtem drsališču na Šalati. Sredi mesta. In z Zdenko Vučković, ki je uvodoma odpela »Vračam se Zagrebe tebi«. Potem so hokej preselili v puljsko Areno. Od česar so se pocedile sline vsej svetovni hokejski srenji. Hokejisti se pač ponašajo z vzdevkom oklepniki na ledu, za popestritev se tepejo, pred tem snamejo rokavice in torej negujejo neke vrste viteštvo. Boljšega prizorišča od amfiteatra, kjer so se pred njimi borili gladiatorji, verjetno ni. Ta »svetovnost« pri snovanju, kaj bi sami s sabo, je pri Zagijih očarljiva.

A kot že rečeno, ni naključna. Čeravno je povprečnemu Slovencu manj eksotičen in razvpit od Beograda ali Sarajeva, je bil Zagreb vedno mesto z najboljšo zabavno industrijo. Tudi z najboljšimi zabavišči. Ljudje v tistem mestu imajo občutek za pop. Za popularno kulturo. Tudi zato hokej prepoznavajo drugače kot na primer na Jesenicah ali v Ljubljani.