Nogometna igra že od nekdaj ponuja številne zanimive zgodbe. Če bi vprašali starejše ljubitelje nogometa pri nas, kako je bilo včasih spremljati Olimpijo, ko je v Jugoslaviji še nekaj veljala, njihovemu pripovedovanju ne bi bilo konca. Danes je podoba bistveno drugačna. Odmevnih tekem domače lige ni več, stadioni samevajo, klubi hitro drvijo v amaterizem. Ni čudno, da je predvsem mlajša generacija ljubiteljev nogometa vse bolj začela simpatizirati s tujimi klubi, ki povzdignejo kralja med športi na najvišjo možno raven. Dostopnost ogleda tekem na televiziji in internetu zlahka zapolni sivi vsakdan že povprečnega nogometnega navijača.

V športnem duhu in brez nasilja

Priljubljenost mednarodnega nogometa v zadnjih letih še bolj zvišujejo navijaške skupine tujih klubov pri nas. Pravzaprav imajo v Sloveniji že vsi evropski giganti ustanovljen svoj navijaški klub. Od letošnje pomladi je na slovenskem zemljevidu tudi prvak stare celine Bayern. Pobudnik projekta je Tadej Hauptman, ki še čaka, da v Münchnu tudi uradno priznajo skupino. »To naj bi se zgodilo v kratkem. Bayern pri teh zadevah načeloma ne komplicira. Osnova je, da imaš prijavljenih 25 članov. Skupina navijačev poleg tega ne sme biti nasilna, pomembno je, da vse poteka v športnem duhu. Ko imaš včlanjenih več navijačev, tudi lažje prideš do vstopnic za tekme. Ker je Allianz Arena večinoma razprodana, se bomo verjetno bolj usmerili v ogled gostujočih tekem,« je razlagal Tadej Hauptman.

Ko je Bayern v zadnji sezoni lige prvakov igral v finalu z Borussio iz Dortmunda, je Hauptman poprijel za vajeti in organiziral avtobusni prevoz slovenskih navijačev v München. Tekmo, ki je Bavarcem prinesla peto evropsko krono, so si ogledali na znanem trgu, kjer vsako jesen poteka Oktoberfest. »Ljudje so nas ustavljali in se želeli fotografirati z nami, ker smo imeli razprte slovenske in Bayernove zastave. Moram reči, da je klubu zrasla podpora pri nas zaradi zadnjih uspehov, predvsem na Štajerskem pa je verjetno največ ljubiteljev Bayerna. Pri tem veliko vlogo igra zgodovinski vpliv, saj je veliko Štajercev služilo kruh v Nemčiji,« pove Hauptman. Za najbolj trofejni nemški klub je začel stiskati pesti zaradi zdravega načina poslovanja, kot se izrazi: »Bayern je eden redkih evropskih klubov, ki je zgodbo zgradil z lastnimi financami. V klubu ni večkratnega milijonarja, od katerega bi bil odvisen ves pogon. Poleg tega mi je všeč Bayernov ekipni duh. Moštvo ima vrhunske igralce, ki so dobro povezani v celoto.«

Pri Barceloni so pomembne vrednote

Verjetno ne bi udarili mimo, če zapišemo, da je v zadnjem desetletju največ novih privržencev dobila Barcelona, ki se od sanjske dobe Pepa Guardiole najbolj konstantno oprijema evropskega vrha. Edita Dobaj je tiskovna predstavnica navijaškega kluba Barcelone pri nas. Pohvali se, da ima skupina že več kot 600 članov. Vpisujejo se tudi družine. Mladih do 15 let je okoli 150. Njihova stran na Facebooku je zelo dobro obiskana, saj ima že več kot 46.000 všečkov. Dobajeva meni, da Barcelona ni zrasla v očeh ljubiteljev nogometa zgolj zaradi uspehov na igrišču: »Ljudje so prepoznali podobnosti pri slovenskih in katalonskih težnjah po odcepitvi. Verjetno je solidarnost iz tega vidika nekoliko narasla. Pomembne so tudi vrednote kluba. Denimo tovarištvo. Videli smo, kako je Barcelona poskrbela za Erica Abidala, ko je ta huje zbolel. Gre za vrednote, ki so marsikomu blizu.«

Lani je bil za slovensko navijaško skupino Barcelone prav poseben trenutek, ko so na enem od stebrov v notranjem delu stadiona Camp Nou odkrili njihov grb. Na slovesnosti je bil tudi slovenski konzul v Barceloni, s katerim je vodstvo društva, ki ima osem funkcionarjev v izvršilnem odboru in vsi delujejo ljubiteljsko, v dobrih odnosih. Kot uradno priznano društvo imajo možnost nekaterih popustov pri nakupih navijaških izdelkov in vstopnicah za tekme. Ko imajo priložnost, se z avtobusom odpravijo na tekme. Spomladi so bili denimo na zadnjem dejanju španske lige, ko je Barcelona vrnila državno lovoriko v svoje vitrine. V zadnjih letih jih pot že tradicionalno zanese v Italijo, saj žreb lige prvakov vedno poskrbi za vroč obračun z Milanom. »Tudi ta mesec bomo odšli. Zdaj smo se povezali še z lombardijsko skupino Barcelone,« še doda, ob koncu pogovora pa pristavi, da navijači Barcelone oglede tekem organizirano spremljajo tudi v domovini. Največkrat v Žalcu, kjer je njihova baza še posebej dejavna.

Na kosilu z igralci Juventusa

Navijaške skupine v Sloveniji se redno srečujejo na piknikih in nogometnih turnirjih, kjer je opazno rivalstvo. Mnogi si ideje pri delovanju sposodijo tudi od glavnih konkurentov. Tako je recimo pri Milanu, kjer priznavajo, da je klub navijačev Juventusa bolje organiziran, saj je na sceni že dlje časa. Privrženci torinskega kluba so bili denimo že na kosilu z igralci, ki so se slovenskim navijačem s tem na najlepši način zahvalili za podporo. Arsenalovi navijači so denimo že spoznali trenerja londonske ekipe Arsena Wengerja. Anej Škerl je eden od vodij navijaškega kluba AC Milan Slovenija in tudi upa, da bo okusil podobne dogodke. Skupina Milana ima v Sloveniji za zdaj nekaj več kot 160 članov, Škerl pa pravi, da povpraševanje raste. »Zvišalo se je predvsem to poletje, ko smo imeli posebne akcije za včlanitev. Zdaj smo članom izdali majice za novo sezono, redno hodimo na tekme, saj je Milano blizu, kar pomeni, da smo v prednosti v primerjavi z navijači bolj oddaljenih klubov iz Anglije ali Španije,« pravi Anej Škerl.

V zadnjem času se mu je porodila ideja, da bi v Sloveniji ustanovili še kakšen navijaški klub Milana, ki bi združeval lokalne privržence sedemkratnih evropskih prvakov iz večjih mest po državi. Pravi, da je dobra stran navijaških skupin navezovanje stikov z ljudmi iz vsega sveta. »Spoprijateljili smo se že z raznimi klubi. Pred stadionom San Siro smo se denimo srečali z navijači Milana iz Norveške in Indonezije, v tesnejših stikih smo s Hrvati, s katerimi se dogovarjamo, da bi skupaj odšli na kakšno domačo tekmo našega kluba v italijanski ligi,« pove Škerl, ki je v otroštvu z očetom hodil na tekme Primorja, kasneje pa se mu je srce ogrelo za AC Milan. »Večkrat se krešejo mnenja, kako lahko kdo tako strastno navija za neki klub iz tujine. Komu, ki ne spremlja nogometa, je tovrstne občutke težko obrazložiti. Nogomet je enostavno nekaj posebnega. Ko čustva izbruhnejo, jih je težko nadzirati. Nekateri se recimo zamotijo s tem, da zjutraj vstanejo ob peti uri in gredo nabirat gobe. Spet drugi so veliki zbiratelji znamk. Bistvo je, da v življenju delaš tisto, kar ti prija, kar ti je všeč. Nam je nogomet,« je sklenil naš sogovornik iz Ajdovščine.

Različno razumevanje besede navijač

Niso pa v Sloveniji priljubljeni le največji evropski klubi, pač pa tudi tisti z bogato zgodovino iz prostorov nekdanje skupne države. Beograjska predstavnika Crvena zvezda in Partizan, zagrebški Dinamo in splitski Hajduk so le nekateri z armado navijačev po vsem Balkanu. Ni čudno, da imajo ti klubi navijaške skupine tudi v Sloveniji. Ena takih je recimo Hajdukova Torcida, kjer so zavrnili intervju, v katerem bi lahko predstavili svoje delovanje. »Torcida je najstarejša navijaška skupina v Evropi in ena najbolj spoštovanih na svetu. Mi nismo estradne zvezde, ampak navijači, zato ne potrebujemo predstavljanja širši javnosti, reklam in promoviranja po medijih, še najmanj pa kakršne koli primerjave s simpatizerji drugih klubov, ki pravega pomena besede 'navijač' (ultras) niti ne razumejo. Za vaš prispevek lahko uporabite oboževalce velikih evropskih klubov pri nas (Real, Barcelona, Manchester, Milan, Bayern...), ki so združeni v različna društva in hodijo na tekme bolj kot turisti kakor navijači in jim navijaški ideali ne pomenijo kaj dosti. Za razliko od nas bodo zelo veseli vaše pozornosti,« so odgovorili.