Mason Currey je v svoji novi knjigi Daily Rituals: How great minds make time, find inspiration and get to work (Dnevni rituali: Kako veliki umi najdejo čas, navdih in se spravijo k delu)

popisal dnevne rutine 161 največjih in najbolj ustvarjalnih umov v zgodovini, pri čemer je zanimivo prav to, kako rigorozno so se ti briljantni čudaki držali (vsak svojega) urnika in kako malo prostora so pustili za presenečenja življenja. Njihovi dnevi so bili podobni eden drugemu kot jajce jajcu. A kot je dejal ameriški pesnik W. H. Auden, je prav rutina pri inteligentnemu človeku znak ambicioznosti.

V tem smislu je bil eden od najbolj ambicioznih ljudi v zgodovini očitno tudi Charles Darwin. Darwin je štirideset let živel povsem enolično življenje – po sprehodu in zajtrku je 90 minut delal, imel uro pavze za branje in druženje s soprogo, ob 10.30 nadaljeval z delom in ga zaključil do poldne. Popoldne je v natančno določenih intervalih bral, pisal pisma in počival, vse do pol enajste ure zvečer, ko je šel spat.

Oliver Burkeman, novinar časopisa Guardian, se je nekaj tednov skušal držati ključnih vzorcev, ki se pojavljajo skozi zgodbe v knjigi, in v tem času je ugotovil predvsem to, da mu ni ustrezala nikogaršnja rutina, ampak je moral izluščiti svojo. Ne gre torej za to, da obstaja ena prava pot do heureke, ampak za to, da vsak najde svojo lastno. Kljub temu, piše Burkeman, lahko iz zgodb izluščimo šest osnovnih nasvetov.

1. Vstajajte s kurami

Če je delovalo za Mozarta, bi moralo tudi za vas. Najsi bo zato, da lahko poleg svoje službe uspete početi tudi tisto, kar vas res veseli, ali pa zato da se izognete vsemu hrupu in motnjam, ki jih prinaša dan. Pisatelj Nicholson Baker naj bi denimo v določenem obdobju vstajal ob 4.30, ker mu je bilo baje všeč, kako njegovi možgani delujejo tako zgodaj zjutraj. Trdil je, da ob tem nečloveškem delu dneva (oziroma noči) piše povsem drugače kot sicer.

2. Nikar ne dajte odpovedi

Kafka je delal v zavarovalnici, William Faulkner kot nočni čuvaj v elektrarni, TS Eliot na banki. Omejen čas sili k osredotočenosti, samodisciplini in strukturiranosti dneva, je prepričan Burkeman. Pisati ali slikati je, roko na srce, nemogoče več kot nekaj ur dnevno in nekako je pač treba zapolniti preostali čas. In dokler svet v vas ne prepozna genija, je smiselno ohraniti vir prihodkov.

3. Sprehajajte se

Nekateri največji skladatelji v zgodovini so potrdili tezo, da sprehodi v naravi spodbujajo kreativnost. Ob Beethovnu in Mahlerju je to najresneje vzel Čajkovski, ki je bil prepričan, da se mora sprehajati natanko dve uri dnevno, sicer ga bo doletela nesreča.

4. Rutina, rutina, rutina

Gustave Flaubert je vstajal ob 10. uri in ropotal po stropu spalnice, da bi mater v zgornjem nadstropju obvestil, da je buden in da naj pride na vsakodnevni jutranji klepet, medtem ko se je Le Corbusier pretegnil že ob 6h in pridno telovadil naslednjih 45 minut. Kaj sta imela skupnega? Rutino, ki sta se jo držala kot pijanec plota. »Odločite se, kaj želite početi, in potem to počnite vsak dan ob natanko istem času,« je svetoval Auden, prepričan, da je to najboljši način za ohranjanje strasti do dela. Ameriški funkcionalistični psiholog in filozof William James je menil, da samo s strogo rutino lahko osvobodimo možgane in jim omogočimo, da se ukvarjajo z zares zanimivimi stvarmi. Zato je narobe vsako jutro razmišljati, ali ima smisla 45 minut pisati, risati, klekljati ali, konec koncev, teči, ampak se je potrebno odločiti, da vsako jutro pač vključuje tudi to.

5. Dnevna doza zlorabe določenih substanc

Ayn Rand je imela svoj benzedrin, številni drugi alkohol, še številčnejši nezemeljske količine kave. Kierkegaard naj bi imel najraje takšno s polno skodelico sladkorja, Balzac jih je spil po 50 v enem dnevu. Da, genijalost pusti sledi tudi na zdravstveni sliki.

6. Ves svet je pisalna miza

Jane Austen je največ napisala v dnevni sobi, tik ob svoji materi, ki je medtem šivala. Agatha Christie je morala novinarjem znova in znova pojasnjevati, da je ne morejo fotografirati za njeno pisalno mizo, ker je pač preprosto nima. Naučite se delati kjer koli in ne biti fiksirani na točno določen kotiček. Saj veste, osvobodite um in srce bo sledilo. A če hočete osvoboditi um, se morate najprej rešiti fiksacije, da morajo biti kuliji zloženi v vrsti, smeti izpraznjene, radio ugasnjen. (Meni še ni uspelo.) Novinar Ron Rosenbaum ima zanimivo teorijo o tem, da bolje dela, ko ima denimo prižgano televizijo, saj tako bolj napenja svojo pozornost in osredotočenost.

Jasno, vsak ni genij in tudi sledenje tem nasvetom ga v vas ne bo zbudilo, če ga tam že v osnovi ni. A kaj, če je? Jaz začnem jutri.

Več o dnevnih rutinah lahko preberete tudi tukaj.