Od teh računov, ki so bili teoretično namenjeni zdravstvenemu zavarovanju, doslej kakšne posebne koristi res ni bilo. A na njih so se nabrali milijoni evrov – glede na gradivo interventne zakonodaje jih je čez 20. Dobički so v zadnjem času rasli, ne da bi se morale zavarovalnice za to kaj posebej truditi. Zniževanje cen storitev, ki jih bolnišnicam, zdravstvenim domovom in koncesionarjem prizna zdravstvena blagajna, namreč v isti sapi znižuje tudi obveznosti dopolnilnega zavarovanja. Zdravstvo, ki ga delno financirajo, je za zavarovalnice s krizo samodejno postalo cenejše. V zdravstveno blagajno se je ob vse večji brezposelnosti in nižjih dohodkih natekalo vse manj denarja, dopolnilne zavarovalnice pa so se kljub zagotovljenim dohodkom odločile celo za poviševanje premij. Tako so si ob zanje blagodejnem strogem varčevanju v zdravstvu same priskrbele še večje prilive.

Podražitev so zavarovalnice lani pojasnjevale z Zujfom, ki je nanje preložil del obveznosti zdravstvene blagajne. Težki časi za zdravstvo pa so se jim dodatnim obveznostim navkljub neverjetno obrestovali. Vzajemna je lansko leto končala z rekordnim dobičkom v višini 5,8 milijona evrov, od tega je šlo 4,4 milijona evrov na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (leta 2011 je imela pri dopolnilnem zavarovanju 0,7 milijona evrov dobička). Dobiček pri dopolnilnem zavarovanju je hkrati strmo zrasel pri Adriaticu Slovenici (z 0,9 milijona evrov v 2011 na 1,6 milijona evrov v 2012), pri Triglavu pa se je akumulirana izguba pri tem zavarovanju zmanjšala z 18,2 na lanskih 15,3 milijona evrov. Pričakovati je, da jim bo šlo letos ob dodatnem zagonu varčevanja v zdravstvu še bolje.

Kriza se je v bolnišnicah medtem poglabljala. Do srede avgusta so njihove zapadle obveznosti do dobaviteljev znašale 58 milijonov evrov, 10 milijonov izgub je bilo v prvem polletju in za okoli 100 milijonov evrov je nepokritih izgub iz minulih let. Ob tem na zavodu za zdravstveno zavarovanje pričakujejo, da jim bo prihodnje leto zmanjkalo okoli 150 milijonov evrov za financiranje zdravstva. Vlada se je v tem času odločila za reševanje najhujših težav s krediti za bolnišnice, dogovor o interventni zakonodaji se je odmikal, njen izkupiček na letni ravni pa bo, potem ko so se v vladi o njej končno uskladili, s prvotnih 100 milijonov padel na okoli 45 milijonov evrov.

Milijoni, ki so se zbirali na račun dopolnilnega zavarovanja, bi zdravstvu prišli še kako prav. Padanje standarda za bolnike bi bilo tako morda malo manj strmo. Namesto tega so se v vladi (socialni demokrati so sicer skeptični) odločili, da ta denar namenijo zagotavljanju kapitalske ustreznosti zavarovalnic, v prihodnje pa bodo lahko z dobički razpolagale po svoje. Sprememba, ki je ostala v ozadju zdrah glede prispevkov za zdravstvo, bo po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja sicer le začasna, a vprašanje je, kako in zakaj se je sploh znašla med nujnimi ukrepi. Odgovor, da si Slovenija ne more privoščiti še ene tožbe, ne more zadovoljiti. Sodišče EU zahtevam evropske komisije, da mora Slovenija omejitve pri razporejanju dobičkov odpraviti, ni pritrdilo. V čigavem imenu torej darilo, ki ga vlada zavarovalnicam prinaša v imenu Evrope?