Za naziv gazela dravsko-pomurske regije se tokrat potegujejo podjetja Florjančič tisk iz Miklavža, murskosoboški GMT, sicer aktualna srebrna gazela, in RCM iz Prevalj. Vsa tri so v družinski lasti.

Gazela, ki jo bodo izbrali ta četrtek, torej 10. oktobra, na slovesnosti v Mariboru, se bo kot zadnja pridružila peterici dosedanjih regijskih gazel. To so Interseroh, ki je bil izbran za gazelo osrednje Slovenije, L-Tek Elektronika, dolenjsko-posavska gazela, Smarteh, gazela primorsko-notranjske regije, Knauf Insulation, gazela Gorenjske, ter Termo-tehnika, savinjsko-zasavska gazela.

Odprle več kot 2200 novih delovnih mest

Finalistke se bodo za naziv zlata, srebrna in bronasta gazela potegovale na izboru Slovenska gazela 2013, ki bo v sredo, 23. oktobra v Ljubljani.

Dravsko-pomurske gazele se v obdobju od leta 2007 do 2012 ponašajo s kar 180-odstotno stopnjo rasti prihodkov. V istem času je regija nazadovala in zabeležila 2-odstotni upad prodaje.

Tržno rast in rast prodaje je spremljalo tudi nastajanje priložnosti za nove zaposlitve: 100 dravsko-pomurskih gazel je v petih letih ponudilo zaposlitev več kot 2200 sodelavcem. Te so bile obliž na rano, ki je nastala z izgubo več kot 8700 delovnih mest v regiji od leta 2007 do 2012. Vsaka podjetniška gazela je v petih letih v povprečju prispevala več kot 20 novih delovnih mest.

Visok naskok gazel tudi pri povečevanju dodane vrednosti

Gazele so se odrezale tudi po rasti dodane vrednosti: rast je znašala kar 152 odstotkov, medtem ko je regijsko gospodarstvo zabeležilo 3-odstotni upad dodane vrednosti. Na lestvici 100 gazel dravsko-pomurske regije je sicer dobra tretjina ali 36 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).

Po velikosti je med sto dravsko-pomurskimi gazelami 70 odstotkov mikro podjetij, sledijo majhna podjetja s slabo petino ali 19 odstotkov, med preostalimi pa je šest srednje velikih in 5 velikih podjetij. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 45 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).

Krhko regijsko gospodarstvo

Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dravsko-pomurske regije znaša približno 41 odstotkov, kar jih med regijskimi gazelami uvršča med konservativnejše. Podjetniške gazele dravsko-pomurske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji bistveno večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 69, medtem ko regijski indeks znaša le 44.

Dravsko-pomurska regija bo tako dala šesto regijsko gazelo in hkrati zaokrožila vseh šest regijskih izborov gazel. Na nedavnem izboru gazele v Trbovljah, kjer je bilo tudi skoraj sto dijakov iz vse Slovenije, največ pa seveda iz Trbovelj, je bilo za regijsko gazelo izbrano podjetje Termo-tehnika, ob njem pa sta bili nominirani še Frigotransport Pišek&Hsf in MOS Servis. Direktorji vseh treh gazel ter gazel preteklih let, ki jih je še pred slovesnim izborom sprejel trboveljski župan Vili Treven, so med drugim zalo jasno poudarili, da je podpora države podjetništvi zelo slaba, da so obremenitve, ki jih gospodarstvu nalaga država, prevelike ter da pričakujejo bolj odgovoren in odziven državni aparat.

Z vsako menjavo oblasti nekaj mesecev povsem nemočni

Največ težav jim povzročata prav prostorska zakonodaja in nenehno dvigovanje in uvajanje novih davkov. Izpostavili pa so tudi, da je ob vsakokratni menjavi oblasti njihovo poslovanje močno oteženo, saj se zamenjajo tudi ključni ljudje na ministrstvih, zato številni postopki povsem obstanejo. To se jim zdi neodgovorno, zato tudi ob sprejemu enotnega dokumenta, ki ga je vlada sprejela v četrtek, torej na dan izbora, niso bili pretirano optimistični.