Kljub velikim vsotam, ki jih država namenja za nove rodove zdravnikov (letos bo šlo iz zdravstvene blagajne za to 42 milijonov evrov), pa ta nič ne naredi za to, da bi imela Idrijčan in Ljubljančan enak dostop do zdravnika. Čeprav zbornica razpisuje specializacije tudi glede na potrebe, ki jih javljajo zdravstveni domovi, specializanta z ničimer ne zavezuje, da se mora zaposliti v ustanovi, kjer je opravljal specializacijo, temveč zgolj v isti regiji. Večina se jih na koncu raje odloči za službe v centrih.
Primera vračanja denarja ne poznajo
Država je zelo milostna tudi glede vračila denarja, ko se denimo zdravniki po specializaciji odločijo oditi v tujino, prekinejo študij, ga zamenjajo ali opustijo poklic. Plač, ki so jih prejeli v času specializacije, jim ni treba vračati, vrniti morajo zgolj stroške ali približno desetino zneska, in še to zgolj v primeru, da zavrnejo delo v regiji, kjer so specializacijo opravljali, ali se požvižgajo na roke o začetku in dokončanju specializacije, slednje ne opravljajo v skladu s programom ali pa jo prekinejo brez opravičljivega razloga. Vendar v zdravniški zbornici primera, da bi doslej kdo od zdravnikov moral denar vrniti, ne poznajo.
Država bodočemu zdravniku specialistu pokrije vse stroške – stroške mentorjev, plačo, specialistični izpit, tečaje in seminarje. Bolnišnici ali zdravstvenemu domu, kjer se specializant izobražuje, zanj ni treba prispevati nič. A od njega po koncu specializacije tudi ne sme nič zahtevati. Zato se v Bovcu dogaja, da jim zdravniki specialisti odhajajo v splošno bolnišnico v Šempeter, iz Zdravstvenega doma Idrija pa v ljubljanski klinični center. V Idriji so jih skušali zadržati tudi z neposrednimi štipendijami še pred specializacijo, a so prakso opustili, saj se štipendisti po koncu študija niso vračali. »V času od diplome pa do licence preteče vsaj pet do šest let in v tem času se lahko zgodi marsikaj. V Zdravstvenem domu Idrija sta se v zadnjih šestih letih dejansko zaposlili samo dve bivši študentki štipendistki našega zavoda. V preostalih primerih se mladi zdravniki iz različnih razlogov za delo pri nas niso odločili. Štipendije niso vračali,« pove direktorica Zdravstvenega doma Idrija Urška Močnik.
Medtem ko v idrijskemu zdravstvenemu domu težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov zaradi upokojevanj šele pričakujejo, pa že imajo resno zagato s pediatri. Tudi zato, ker je glas Idrije o njihovih potrebah na državni ravni naletel na gluha ušesa. Leta 2008 se jim je upokojila prva, letos pa še druga specialistka pediatrije, zato zdravstveno varstvo otrok trenutno še naprej sloni na pomoči teh dveh upokojenih zdravnic. »Že vsaj od leta 2006 na Zdravniško zbornico Slovenije pošiljamo potrebe po specializantih pediatrije. Resda kandidatov za to specializacijo z območja idrijsko-cerkljanske regije več let nismo imeli, vendarle pa se tudi specialisti, ki so se specializirali na teh specializantskih mestih, nikoli niso prijavljali za delo v Idriji. Malo karikirano: 14 razpisanih mest, za katere je ta leta potrebe izkazoval tudi naš zdravstveni dom, so zasedli kandidati, ki so se zaposlili drugje, najpogosteje kar v Ljubljani,« pravi Močnikova.
Ko so vendarle dobili kandidate, ki bi ostali v Idrijski kotlini, se je zataknilo s specializacijami. »Po drugi strani imamo v Idriji dva mlada zdravnika, ki sta pripravljena specializirati pediatrijo ter ostati in delati v Idriji. Eden od njiju je že kandidiral na spomladanskem razpisu specializacij, vendar zaradi administrativne napake specializacije ni dobil. Obrazložitve, zakaj območje občin Idrija in Cerkno potrebuje mlade specializante in čim prej tudi specialiste, so doslej na ravni države naletele na gluha ušesa, zato smo za pomoč pri reševanju tega problema zaprosili tudi lokalno gospodarstvo,« pojasnjuje Močnikova. Prisluhnil jim je koncern Kolektor, ki bo finančno podprl specializacijo enega od obeh mladih zdravnikov, kar predstavlja izjemo v sistemu specializacij v Sloveniji in obenem skrajno možnost pri reševanju tega problema v odročnejših občinah. Močnikova je zato prepričana, da bi bil problem zaposlovanja mladih zdravnikov lahko hitro in enostavno rešen zgolj s tem, da bi glavno vlogo pri izbiri specializantov spet prevzele zdravstvene organizacije, ki imajo potrebo po novih specialistih, medtem ko bi Zdravniška zbornica Slovenije ohranila le vlogo koordinatorja specializacij.
Drugače za specializante, ki jih plačuje zasebni kapital
»Če je specializacija samoplačniška, je vračanje sredstev v primeru nezaposlitve pri plačniku specializacije stvar dogovora obeh strank, večina pogodb pa vsebuje klavzule, ki bodoče specialiste zavezujejo, da bodo pri njih oddelali dvakratno dobo trajanja specializacije, v nasprotnem primeru pa povrnili vse stroške – vključno s plačo in prejemki iz delovnega razmerja,« odgovarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije. A zdravstveni domovi na periferiji si zaradi varčevanja le težko privoščijo »štipendiranje« specializanta.
Mladi zdravniki v tej zgodbi niso krivci, bržkone bi bil njihov primanjkljaj ob strahu pred vračanjem stroškov specializacij še večji. O učinkovitejšem sistemu pa bi moralo v tem primeru razmisliti ministrstvo za zdravje. Njihovega odgovora na vprašanje, ali po vzoru interventnega zakona za tuje zdravnike razmišljajo o vračanju stroškov specializacij tudi za slovenske zdravnike in o njihovi večji vezanosti na zavode, kjer opravljajo specializacije, nismo prejeli.
Brez specializacije letos ostalo 121 zdravnikov
Zdravniška zbornica Slovenije je letos za zdravniške specializacije razpisala 208 prostih mest (polovico teh za pediatre in družinske zdravnike) ali tretjino manj kot lani. Nanje se je prijavilo 329 zdravnikov, kar pomeni, da jih je brez specializacije letos ostalo 121. Sredi avgusta so bila prosta še štiri mesta, dve za otroško nevrologijo, na katero se mladi zdravniki po končani fakulteti ne morejo prijaviti (potrebna je že specializacija iz pediatrije), mesto družinskega zdravnika v mariborski regiji in mesto pediatra v Krškem. Največji prepad med razpisanimi specializacijami in željami mladih zdravnikov je na področju splošne kirurgije, intenzivne medicine in dermatovenerologije: na razpisana štiri prosta mesta za splošnega kirurga se je prijavilo 21 zdravnikov, na področju anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine je brez specializacije ostalo 11 zdravnikov (28 razpisanih mest), za dermatovenerologa so mesto dobili le trije od desetih. Letos se je prvič zgodilo, da so bile podeljene skoraj vse specializacije iz pediatrije in družinske medicine. V Ljubljani se je za ti specializaciji prijavilo še enkrat toliko zdravnikov, kot je bilo prostih mest, v drugih regijah pa so do njih prišli skoraj vsi kandidati.
