Zavod Ypsilon je v letu evropske prestolnice mladih Maribor 2013 začel mentorski program Uči se od najboljših, s katerim želijo povezati mlade med 15. in 30. letom starosti s starejšimi, izkušenimi posamezniki različnih strok in z raznih področij, ki lahko postanejo njihovi mentorji. Posamezen mentorski odnos traja eno leto, mentorski par se srečuje enkrat na mesec po eno uro. Na začetnih srečanjih si zastavi cilje, ki jim sledi med letom. Mentorsko sodelovanje je brezplačno in prostovoljno tako za mentorje kot mentorirance ter temelji na vzajemnosti. Čeprav je v bazi mentorjev in mentorirancev trenutno največ Štajercev, v zavodu ne želijo projekta omejevati le na območje Maribora. »Nekaj mentorjev in mentorirancev je tudi že z drugih koncev Slovenije, predvsem iz osrednjeslovenske regije,« je pojasnila Mateja Šoštarić, vodja mentorskega programa.

Medgeneracijsko sodelovanje

Dodala je, da želijo iz lokalnega ustvariti dolgoročen in nacionalni projekt, saj ugotavljajo, da je ravno zdaj nastopil čas za tovrstne projekte in medgeneracijsko sodelovanje, ki lahko odpira nove priložnosti za rast in razvoj mladih ter tudi starejših mentorjev.

V bazi je trenutno 76 mentorjev, ki sami določajo, koliko mentorirancev bodo imeli. Teh je za zdaj okoli 190, aktivnih mentorskih povezav pa je trenutno 66. Med temi pari se je že zgodilo, da so mentorji ponudili mentorirancem službo, nekateri so pripravili in razvili projekte, spet drugi so dobili pripravništvo, nekateri delajo bolj za osebnostno rast. Za to, da bi bila mentorstva čim bolj učinkovita, je pomembno, da vsak mentor v svojem profilu jasno zapiše, kaj želi in pričakuje od mentorskega odnosa ter kaj lahko ponudi izbranim mentorirancem. Ti pa na drugi strani v svojem povabilu posameznemu mentorju napišejo motivacijsko pismo, zakaj si želijo sodelovanja prav s tem mentorjem. Glede na to, da se program imenuje Uči se od najboljših, nas je zanimalo, ali bo »najboljše« mentorje izbiral zavod ali bodo odločitev, kdo je »najboljši«, prepustili mladim. Šoštarićeva je odgovorila, da med mentorji ne delajo selekcije, saj menijo, da je mentor lahko vsak, ki ima določena znanja in izkušnje, ki jih lahko in predvsem želi predati naprej. »Velikokrat se ljudje namreč ne zavedamo, kako pomembne so lahko kakršne koli informacije in znanje, ki ga imamo, za nekoga drugega,« pravi vodja mentorskega programa. Mentorji so tako lahko ljudje, ki so v pokoju in imajo za sabo bogate izkušnje in modrosti ter lahko mladim pomagajo s svojimi nasveti, ali pa tudi uspešni mlajši ljudje, ki so morda le nekaj korakov pred mentoriranci in jim lahko predajo svoje sveže izkušnje ter pomagajo pri nadaljnjih korakih.

Več znanja, več kontaktov

Največ zanimanja za mentorstva je sicer med starejšimi študenti in svežimi diplomanti, ki v programu vidijo predvsem priložnosti za karierni in osebnostni razvoj. »Z mentorjem Borutom Potočnikom sodelujem že dobre tri mesece in že se vidijo prvi rezultati. Najina komunikacija poteka po različnih poteh, prek elektronske pošte, telefona, seveda tudi v živo, če le čas dopušča. V tem času sem se veliko naučil, kako razvijati posel, kako težko je posel pridobiti in izpeljati, vendar je s pravilnim pristopom vse mogoče,« je svojo izkušnjo predstavil mentoriranec Marko Raičević, ki je z mentorstvom razširil tudi svojo mrežo kontaktov. Kot eno od prednosti pa izpostavlja tudi to, da ga zna mentor ob morebitni mladostniški zaletavosti postaviti na realna tla.