Kot namestnik načelnika Ozne za Slovenijo naj bi danes 94-letni Ribičič storil kaznivo dejanje genocida s tem, da je vodil in logistično izpeljal nasilno izselitev nemške manjšine iz Slovenije od junija 1945 do septembra 1946. Izvršil naj bi ga tako, da je med drugim ukazoval in organiziral pobijanje, povzročanje hudih telesnih poškodb in okvar duševnega zdravja ter da je pripadnike manjšine izpostavljal hudim razmeram. Vojno hudodelstvo pa naj bi zagrešil kot komisar brigade IV. operativne cone in Koroške grupe odredov, in sicer s tem , da je ukazoval in vodil likvidacije civilistov, ukazoval likvidacije svojih vojakov brez sodnega procesa, zbiral podatke o civilistih in jih brez sodnih dokazov uvrščal na sezname domačih »izdajalcev«, ki so bili po končani vojni v glavnem in brez sojenja likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali nasilno izgnani iz države. Ribičič naj bi organiziral in bil prisoten pri likvidiranju najmanj 33 vojakov in civilistov. Vojno hudodelstvo naj bi zagrešil z ukazovanjem in organiziranjem naklepnega pobijanja, mučenja, nečloveškega ravnanja pa tudi s prilaščanjem premoženja in odrekanjem pravice do poštenega sojenja.
Novi dokumenti
Roman Leljak nam je povedal, da se je za ovadbo odločil, ker je po sprostitvi dostopa do arhivskega gradiva (po letu 2005) skupaj z drugimi raziskovalci našel nove dokumente, na podlagi katerih je, kot pravi, prihajalo do likvidacij, mučenj, stradanj otrok do smrti in podobno, podpisal pa naj bi jih Mitja Ribičič. Eden od njih določa, da bo Kidričevo glavno taborišče za pripadnike nemške manjšine. »Sodišče tega dokumenta doslej ni imelo in se do njega ni opredelilo,« poudarja Leljak. Poročilo iz junija 1945 naj bi dokazovalo, da je Ribičič vodil izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine. Pod njegovim vodstvom naj bi bilo v taboriščih zaprtih tudi 4600 otrok in mladoletnikov, med njimi 204 otroci, stari manj kot eno leto. Kot dokaze za kaznivo dejanje genocida je Leljak poleg Ribičičevega poročila ovadbi priložil tudi seznam izseljenih oseb, seznam 39 umrlih otrok v taborišču v Ormožu in seznam 13 umrlih otrok v taborišču v Kidričevem leta 1945. Kot dokaz za vojno hudodelstvo pa je priložil seznam 33 likvidiranih v času, ko je bil Ribičič komisar VI. operativne cone, ter izjavi dveh prič, da je prav Ribičič naročil aretacijo devetih partizanov na Lehnu na Pohorju, ki so bili nato mučeni in likvidirani.
Gre za pravo in pieteto
Leljak poudarja, da se za ovadbo ni odločil zaradi ideoloških razlogov. »Gre za pravo in pieteto. Gre za etiko nekega naroda. Nemčija je letos po uradni dolžnosti začela pregon proti 31 svojim državljanom, enako so ravnali tudi na Madžarskem, v Romuniji in na Hrvaškem. V Sloveniji pregona po uradni dolžnosti ni bilo, zato ovadbo pač vlagam sam. V Kidričevem je umrlo več kot 50 otrok, najmanjši je bil star štiri mesece. Za to je odgovoren Mitja Ribičič,« svojo odločitev pojasnjuje Leljak.
Kot je znano, je leta 2005 Mitjo Ribičiča že ovadila policija oziroma kriminalist Pavel Jamnik. Tedanje državno tožilstvo je vložilo obtožnico (zaradi suma genocida), ki je temeljila na dokumentih, ki naj bi dokazovali, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe za 234 izvensodno pobitih ljudi. Kljub obsežni dokumentaciji in priloženim pričevanjem je sodišče zahtevo tožilstva za uvedbo preiskave zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo.
