Živalski vrt. Minilo je kar nekaj let, odkar smo ga nazadnje obiskali, zato smo med nedavnim obiskom Barcelone bili veseli priložnosti, da si živali, zbrane z vseh koncev sveta, ogledamo v živo. In bili presenečeni, koliko prostora imajo na voljo, celo najbolj krvoločni levi, tigri in leopardi so se neovirano gibali in od nas sprehajalcev jih je ločilo le brezno. Na prvi pogled sicer majhno, a dovolj veliko, da zagotavlja varnost. Popolno nasprotje tistega, kar smo bili vajeni doslej, ko so nas živali z žalostnimi očmi opazovale iz (pre)majhnih kletk.

Težko si je predstavljati, kako se počuti žival, ki mora potem, ko so jo ujeli v naravi, preostanek življenja preživeti v majhnem prostoru, ki ga obdajajo visoka ograja ali rešetke, svoboda pa se ji zdi blizu, a vendarle tako daleč. Kot bi zgoraj podpisanemu ponudili vrečko z bomboni haribo in jo tik preden bi prsti zagrabili »gumo«, hitro umaknili. Čeprav je težko stopiti v čevlje živali in dojeti njihove občutke, pa nam je nekaj jasno: svoboda je nekaj lepšega, kar imamo (brezplačno) na voljo, tega pa se vsake toliko več kot dobro zavemo, ko imamo priložnost testirati – kabriolete. Občutek svobode, ko je nad našimi glavami le modro nebo, se zdi nekaj neprecenljivega, pa čeprav imajo sodobni kameleoni kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih njihovi oboževalci hitro pometejo pod preprogo.

In naša tokratna testna prijatelja, opel cascada in volkswagen beetle cabrio, sta namenjena prvinskim navdušencem nad vožnjo brez strehe nad glavo. Z razlogom: oba premoreta platneno pomično streho, za operacijo je potreben zgolj pritisk na stikalo, elektrika pa nato opravi svoje delo – pri cascadi v 17 in beetlu vsega 9 sekundah. Kar sledi, je vožnja z vetrom v laseh. Natančneje, z veliko vetra v laseh. Če ne želite, da je vaša pričeska že po nekaj minutah podobna sračjemu gnezdu, namestite protivetrno zaščito, ki pa je začuda pri obeh vozilih na doplačilnem seznamu, resda za cenovno ugodnih 300 evrov.

Testnima cascadi in beetlu je skupno zgolj to, da sta kabrioleta. V vsem drugem se razlikujeta svetlobna leta. Opel je pač na voljo zahtevnejšim kupcem, ki si želijo občasno tudi nekoliko bolj adrenalinske vožnje, medtem ko Volkswagen spominja na neke stare čase, ko je bil ikona. No, beetle je še danes štirikolesnik z dodano vrednostjo, zato ne čudi, da je cenovno pozicioniran zelo visoko in je celo 500 evrov dražji od cascade (27.555:27.050). Zdi se neverjetno, saj je opel občutno daljši (4,7:4,28 metra), prostornejši (280–380:225 litrov) in tudi zmogljivejši (170:105 konjev). Pa tudi uporabnejši, saj je na zadnjo klop mogoče sesti, resda centimetrov za kolena hitro zmanjka, je pa hvalevredno, da je mogoče zadnja dva sedeža podreti in prtljažno luknjo – resda zelo nizko – povečati na zelo uporabnih 750 litrov.

Seveda boste z beetlom na cesti prepoznavnejši – starejšim zna ob podoživljanju preteklosti iz očesa prikapljati tudi kakšna solzica –, čeprav je cascada elegantnejša, pri obeh pa velja razmisliti tudi o kakšnem drugem motorju. 1,6-litrski bencinski pri cascadi bi lahko bil še odzivnejši, so pa maksimalne zmogljivosti vsaj na papirju zgledne (222 km/h, 9,6 s), bi bilo pa podvozje lahko manj trdo, grajamo tudi porabo, ki je z 9 litri občutno previsoka, tako da boste vsakih 600 kilometrov reden obiskovalec bencinske črpalke. Tudi beetlov motor ima pljučno prostornino 1,6 litra, le da se mu po žilah pretaka črna kri. Pozabite na športno vožnjo in pogosta prehitevanje (178 km/h, 12,1 s), avtu pa pri vožnji v klanec hitro zmanjka sape, a se zato oddolži z ugodno porabo pod 6 litri in dosegom z enim polnjenjem blizu 1000 kilometrov.

Za varnost (ABS, ESP, zračne blazine in zavese...) in udobje (električni paket, samodejna klima, potovalni računalnik, tempomat, radio s CD...) je pri obeh zgledno poskrbljeno, beetle je imel serijsko tudi usnjene sedeže (1590 evrov doplačila pri cascadi), cascada pa zadnje senzorje, ki so ob pomoči kamere skrbeli, da na karoseriji tudi po koncu druženja ni bilo praske, saj avto ni najbolj pregleden. Več pa v sklepu.

Več fotografij na www.dnevnik.si