V bolnišnici je sicer redno zaposlenih okoli 90 zdravnikov, kar pomeni, da ta številka morda le ni tako velika, a vedeti je treba, da jih veliko, kot na primer urologi, rentgenologi, tisti, ki delajo na transfuziji in še na nekaterih drugih oddelkih, nikoli ne dežura. A če jih dežura vsaj polovica, potem to pomeni, da je tudi soglasja umaknila približno polovica vseh zdravnikov. Kako bodo organizirali delo v bolnišnici po 1. novembru, trenutno ne ve nihče, Lavre pa odgovarja, da je to, kako bodo to izvedli, stvar predstojnikov oddelkov, ki so hkrati člani strokovnega sveta bolnišnice.
V praksi to pomeni, da bo zdravnik, ki je uvrščen v 57. plačni razred in je za eno dežurstvo doslej prejel 1000 evrov bruto, po 1. novembru prejel le še okoli 640 evrov bruto. Sankcije za zdravnike, ki z dežurstvi ne soglašajo, ni in jih ne more biti, saj gre za svobodno odločitev posameznika. Zdravniki so namreč sporočili, da bodo po 1. novembru delali le še 40 ur v tednu in niti ure več, s tem pa bodo izpolnili svoje delovne obveznosti, Hipokratova prisega gor ali dol.
Skrivnostni stroški in prihranki
A po naših neuradnih informacijah vodstva bolnišnice odpovedi soglasij ne skrbijo preveč, saj imajo veliko pogodbenih zdravnikov, ki pa naj se jih varčevalni ukrepi ne bi dotaknili. S koliko zdravniki ima bolnišnica podpisane pogodbe, ni znano, odgovora na to vprašanje pa ni dobil niti član sveta zavoda Jurij Šumečnik. A med zaposlenimi, ki so se z ukrepi sprijaznili, saj razumejo situacijo, ne potihnejo polemike tudi o tem, koliko bo k varčevalnim ukrepom prispevala uprava oziroma poslovodstvo z vsemi režijskimi delavci vred. »Povsem mogoče pa je, da mi s temi ukrepi nehote plačujemo tudi nesmotrne poslovne poteze vodstva iz preteklosti, ki jih je podprl tudi svet zavoda, če smo iskreni. Nihče še vedno ne zna pojasniti, koliko, če sploh kaj, je bolnišnica doslej prihranila s tem, ko je delo čistilk oddala zunanjim izvajalcem. Stroški pa zagotovo so, in to ne majhni. Nihče tudi ne ve, koliko znašajo stroški pranja zaradi ukinitve naše lastne pralnice. Vso perilo namreč trenutno vozimo na kar tri različne kraje, in sicer v Celje, Trzin in Rogaško Slatino. Tudi to ni zastonj. Namesto da bi pralnico usposobili in bi lahko v njej prali tudi za druge in tako nekaj zaslužili na trgu,« pravijo zaposleni, ki se ne upajo izpostavljati. mm
