»Ljudje imajo malce izkrivljeno podobo o službah,« opozori diplomirani inženir gozdarstva Uroš Robič, študentski Prešernov nagrajenec, ki se je po končanem študiju v pomanjkanju drugih priložnosti zaposlil kot smetar. »Starši govorijo otrokom, naj se učijo, da jim ne bo treba delati; vpisov na poklicne šole je vse manj, a če bi imeli ljudje več spoštovanja do dela – in tukaj ne mislim do poklica – bi bilo verjetno lepše,« poudarja Robič. »Velikokrat slišim, kako neumen sem, ker delam, a zaslužim le malo več kot tisti, ki prejemajo socialno podporo. A sam nočem biti socialni problem ter delam vse. Pomembno mi je le, da imam poštene delodajalce, ki mi zaupajo,« razloži mladenič, ki se že po takšnem razmišljanju zelo razlikuje od številnih predstavnikov mlajše generacije.
Če ne ločuje sosed, zakaj bi jaz?
»Delo smetarja mi ne predstavlja nobenega izziva, hkrati pa sem dnevno opazoval velike količine odpadkov, ki se vozijo na deponije, pri čemer je bilo očitno, da se zavest o nujnosti ločevanja odpadkov še ni dovolj razvila,« pojasni razlog za snemanje filma Plastik Fantastik. Pravi, da se tudi z opozarjanjem ljudi, kaznimi ali poudarjanjem pomena recikliranja kaj veliko ne da narediti. »Največji izziv v filmu mi je tako bil, kako prikazati odpadke kot nekaj zanimivega, hkrati pa vplivati na miselnost ljudi, da bi jih vsaj malce bolj zgledno ločevali,« oriše. Mladenič, ki je bil za diplomsko nalogo nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, je namreč prepričan, da je treba ljudem na praktičen način pokazati, zakaj je sploh treba ločevati odpadke, ne pa o tem zgolj govoriti.
Odpadek je v osnovi nekaj, kar je namenjeno za – odpad. »Nekaj, kar nima več vrednosti in je neuporabno,« pove Robič. Slovenci sicer nimamo (več) tako slabega odnosa do smeti kot nekoč, saj je vedno več tistih, ki odpadke vestno ločujejo, a težava nastane na primer pri večstanovanjskih objektih. »Tistim, ki ločujejo, se namreč to zdi nesmiselno, saj imajo mnogo sosedov, ki tega ne počnejo,« opozori. Če bi vsi ločevali tako, kot bi morali, lastniki deponij ne bi nič zaslužili, se pošali. Kot razlog, zakaj ljudje ne vidijo smisla v ločevanju odpadkov, pa navaja dejstvo, da cene na položnicah za odvoz smeti ostajajo iste ali pa celo višje.
Težava ni plastika, ampak ljudje
»Težava ni v plastiki, ampak v ljudeh,« je ena od idej, predstavljenih v filmu, s katero se Robič strinja. »Če nas ne bi bilo, ne bi bilo niti smeti. A ker obstajamo, smo lahko vsaj toliko odgovorni, da za seboj tudi počistimo. Vzmetnice in televizorji ne pridejo sami v naravo, ampak jih tja nekdo pripelje. Največji nesmisel pa se mi zdi, da se ljudje peljejo celo mimo zbirnih centrov za odpadke, a odpadke vendarle pustijo v gozdu,« se jezi.
Plastika je sicer kot snov eden najboljših in najbolj uporabnih izumov, saj je sestavni del bolj ali manj vseh naših pripomočkov, skupaj z mobilnimi telefoni in računalniki. Je lahek material, ki se ga naredi poceni, uporablja pa dolgo, pojasnjuje. Med negativnimi lastnosti pa Robič izpostavlja trajnost in krhkost plastike: »Iz nje lahko izhajajo različne snovi, ki vplivajo na naše zdravje in celo na naš dedni zapis.« Največja težava pri tem materialu je, da je proizvodnja plastike veliko cenejša kot njena reciklaža. »Obstaja namreč veliko vrst plastike, in dokler so pomešane med seboj, res nimajo prave vrednosti in so smeti. Pravilno ločeni odpadki pa postanejo surovine, ki so nekaj vredne,« pristavi in doda, da se mora spremeniti miselnost, da so vsi odpadki neuporabni in odveč.
Snov, ki omogoča napredek
Robič ve, da se bo uporaba plastike v prihodnosti še razvijala, saj imamo plastiko, ki je silno odporna proti temperaturi, pa tudi zelo trde vrste plastike, narejene iz biološko razgradljivih materialov. »Uspešno jo uporabljajo na vseh področjih znanosti, saj omogoča napredek,« pravi. Upa le, da njena prihodnost ne bo na smetiščih, kjer bo ostala še več prihodnjih stoletij.
Namen filma Plastik Fantastik je, da bi bili ljudje bolj pozorni na to, katere odpadke dajejo v katerega od zabojnikov. »Zavedam se, da ne bom spremenil vseh ljudi, a včasih je pomemben le posameznik, ki se odloči, da bo storil nekaj drugačnega od tega, kar delajo ostali. In ravno ta lahko potem vpliva na druge. Upam, da bo film šel v tej smeri – in slovenska miselnost tudi,« povzame.