Bradač Marx je naznanil, da si po tistem, kar so videli na CNN o blokadi dela ameriških državnih institucij, laskavi naslov vizionar propada kapitalizma prav gotovo zasluži tovariš Lenin. Zaradi teorije o odmiranju države, ki se, kot vidimo danes, z razpadom državnih institucij uresničuje v srčiki kapitalizma, v ZDA. Lenin si je očitno zadovoljen v udobnem fotelju praskal bradico. Nekateri so navdušeno zaploskali, nekaterim pa so se zmračila lica. S cigaro v rokah je drugačno mnenje predstavil tovariš Josip Broz Tito - Stari. Po njegovem država v ZDA ne odmira, ampak bo poginila, kar ni tisto, o čemer je pisal Lenin. Zato bi naziv vizionarja moral dobiti on sam, saj je izumil samoupravljanje, ki ga zdaj v nekaterih kapitalističnih državah pod nazivom souporabljanje poskušajo izvajati v številnih podjetjih. »Odmiranje ali pogin države je vprašanje semantike,« je poskušal biti spravljiv tovariš Marx. »Dejstvo je, da kapitalistične državne institucije ZDA ne funkcionirajo, ker je kapitalistična demokracija gnila, to pa je tovariš Lenin napovedal pred skoraj stotimi leti.«
Tudi mi smo marsikaj napovedali, so se užaljeno skoraj zborovsko oglasili navzoči. Iz oddaljenega kota, kjer je dotlej tiho meditiral, se je oglasil Mao Cetung. »Če je kdo vizionarsko rušil kapitalizem, je to kitajska KP, ki je izumila številne oblike mučenja nasprotnikov, kot je vodno deskanje ali sedenje z nago ritjo na kletki s podgano. Svetovna buržoazija je te metode prevzela, jim nadela etiketo 'sodobno in demokratično', zdaj pa jih vsi zmerjajo kot garjave pse!« Da se s tem ni ravno hvaliti, čeprav revolucija terja tudi skrajne pristope, je kričal del navzočih. Obstajajo bolj prefinjeni pristopi. Debata je postajala vse glasnejša in nekdanji severnokorejski voditelj Kim Il Sung je, potem ko je obglodal jagnječje stegno, kriče pojasnjeval, da so po njegovi zaslugi vse banke v Severni Koreji, kljub zunanjim pritiskom, državne. Ne poznajo krize, dobro poslujejo in je nedvomno prav to vplivalo na ameriško vlado, da je prevzela korejski bančni model in s proračunskim denarjem reševala propadajoče banke, tako pa v kapitalistični sistem zapeljala osnove komunizma. Kdo je torej največji vizionar?
Engels si ni mogel kaj, da se ne bi oglasil. »Kdaj že sem jaz napovedal, da se morajo delavci združiti, v zadruge, če hočete, in prevzeti sredstva za proizvodnjo. Opraviti ekspropriacijo ekspropriatorjev. Zdaj se to dogaja v kapitalizmu. Zadruge rastejo kot gobe na Pokljuki. Ena bo pravkar zbrcala lastnike in prevzela mariborski dnevni časopis Večer, sledili jim bodo v drugih časopisih v Sloveniji in po vsem svetu. Kapitalizem bo ostal brez medijev, kapitalisti brez profita in s tem bo konec tega ničvrednega sistema.« Spet so eni ploskali, drugi pa so se drli, da je njihov prispevek k rušenju kapitalizma večji, pomembnejši. Trocki se je drl, da so rdeče armade in nemški RAF, ki so sledili njegovi misli o revolucionarnih skupinah, bolj rušili kapitalizem kot vse prej omenjene teorije. Hugo Chavez, čeprav novinec v tej družbi, je bil prepričan, da je z nacionalizacijo ameriških naftnih družb nakazal pot drugim, kako učinkovito spodkopati temelje kapitalizma. Hrup je bil čedalje hujši. In bog vedi, kako bi se glasovanje končalo, če se ne bi z gromovniškim glasom oglasil sam Lucifer: »A bo že enkrat mir tam doli?! Zdaj pa pogoltnite vsak svoje tablete za pritisk in srce in marš na spanje. Kdo je bolj rušil kapitalizem, se lahko prepirate tudi jutri! Lahko pa počakate, da se vam pridružijo bančniki in politiki, pa bomo videli, kdo je bolj zaslužen.«
