Rejci drobnice iz Loške doline že dober mesec tarnajo o napadih volkov na svoje živali in se sprašujejo, kdaj bo država ukrepala. Bali naj bi se tudi za lastna življenja, saj menda volkovi vsako noč tacajo po njihovih dvoriščih. V senzacionalističnem prispevku ene od komercialnih televizij pa se je celo tamkajšnji lovec Boštjan Kočevar spraševal, ali bo pristojno ministrstvo ukrepalo šele, ko bo volk pomalical prvega človeka. Zanimivo je, da se pravljica o Rdeči kapici obuja ravno v času, ko se na pristojnem ministrstvu sprejemajo kvote za odstrel zavarovanih velikih zveri v novi lovni sezoni.
Volk človeka ne dojema kot plen
»Strah pred napadi volkov med ljudmi ni redek pojav, vendar osnova zanj niso dejanski dogodki. Strah je v veliki meri posledica pravljic, nepotrjenih anekdot in ameriških grozljivk,« je povedal strokovnjak za volkove dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete in poudaril, da v Sloveniji ni niti enega potrjenega primera, da bi volk ubil ali poškodoval človeka. In to kljub temu, da je vsako leto zabeleženih veliko srečanj med ljudmi in volkovi in da na nekaterih območjih volkovi redno zahajajo v bližino vasi.
Volk namreč po besedah dr. Krofla človeka ne dojema kot plen in do njega ni agresiven niti takrat, ko se počuti ogroženega. »Četudi zaidemo v njegov brlog in se približamo mladičem – kar smo izkusili tudi sami med terenskim delom –, volk ne napade. Realno je največja nevarnost steklina, a te pri volkovih v Sloveniji v zadnjih desetletjih na srečo ne beležimo. Bi pa bilo treba v takšnem primeru seveda hitro ukrepati in volka odstreliti,« je pojasnil raziskovalec z biotehniške fakultete.
Za izredni odstrel ni pogojev
Ker so volkovi zavarovane zveri, število odstreljenih osebkov vsako leto s posebnim pravilnikom določi pristojno ministrstvo. Tako je bilo letos zakonito odstreljenih osem volkov, lani dvanajst, medtem ko aktualni osnutek pravilnika, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje na svoji spletni strani in ki bo veljal za novo lovno sezono, za zdaj ne predvideva odvzema volka iz narave. Je pa vse leto možen tudi izredni odstrel posameznih konfliktnih živali, a le v primeru, ko gre za neposredno ogrožanje ljudi ali povzročanje velike materialne škode. »Ta dva pogoja v Loški dolini nista bila izpolnjena. Volk že po naravi ne ogroža ljudi, o večji materialni škodi pa za zdaj tudi ne moremo govoriti, čeprav je lahko to stvar interpretacije,« je povedal Vladimir Dekleva iz postojnskega zavoda za gozdove, kjer so od začetka leta na območju Loške doline zabeležili sedem napadov volkov, ki so pokončali 33 glav pašne živine, od tega največ ovac.
Dekleva je še povedal, da sami niso natančno preverjali, kako so bile živali v Loški dolini varovane, so pa vsi rejci izpolnjevali pogoje, ki jih določa pravilnik o minimalnih zaščitnih pogojih varovanja premoženja, tako da so upravičeni do odškodnine. To pomeni, da so imeli drobnico varovano z električnim pastirjem v višini najmanj 110 centimetrov.
Uporaba električnega pastirja je nesmiselna
A ravno v tem je težava, je opozoril dr. Krofel in poudaril, da so minimalni zaščitni ukrepi, kot jih trenutno določa zakonodaja, za volka popolnoma nesmiselni, kar nazorno kažejo tudi zadnji napadi v Loški dolini. »V okviru projekta SloWolf smo dokazali, da je mogoče škode zaradi volkov najučinkoviteje preprečiti z uporabo nočnih varnih ograd iz elektromreže. Na pašnikih, kjer so imeli redne težave z volkovi, so se namreč po namestitvi teh mrež škode zaradi volkov zmanjšale za skoraj sto odstotkov,« je poudaril dr. Krofel.
Po njegovih besedah tovrstna oprema resda zahteva določen finančni vložek, a hkrati meni, da bi bila uporaba elektromrež z ekonomskega vidika smiselna tudi za državo, ki bi na tak način precej prihranila pri izplačevanju odškodnin. »Na drugi, primorski strani Snežnika smo na primer z učinkovito zaščito enega pašnika državi prihranili že več kot 200.000 evrov,« je dodal.
