V tako imenovano prevalenčno študijo ugotavljanja vsebnosti svinca v krvi so letos vključili vse otroke iz Mežiške doline, stare od enega do šestih let, poleg teh še devetletnike iz Črne, Mežice in Žerjava, za primerjavo pa še triletnike iz Prevalj in z Raven na Koroškem. Skupno so strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na odvzem krvi povabili 581 otrok, na vabila pa se jih je odzvalo 349 oziroma dobrih šestdeset odstotkov.
»Odziv je iz leta v leto večji, boljši pa je v zgornji kot v spodnji Mežiški dolini. Dejstvo je, da so rezultati pokazali, da ima danes pod 50 mikrogrami svinca v litru krvi že več kot 90 odstotkov pregledanih otrok, povišano vrednost, nad sto mikrogramov, pa le še desetina, medtem ko je bilo takšnih otrok pred leti kar polovica. Problem pa je, ker je vsaka vsebnost svinca v telesu nezaželena,« je pojasnila vodja zdravstvenega monitoringa Neda Hudopisk.
Leta 2008 je bila sicer najvišja izmerjena vrednost 393 mikrogramov na liter krvi, letos pa 330 mikrogramov, nasploh pa je študija pokazala, da so bolj ogroženi tisti otroci, ki so doma na območju zgornje Mežiške doline, torej Črne, Mežice in Žerjava. A dejstvo je, da se pozitivni učinki okoljske sanacije vendarle kažejo tudi skozi te številke.
»Letos smo še bolj okrepili delo s posamezniki. Obiskali smo vse družine otrok s povišano vrednostjo svinca v krvi in opravili pogovore z njihovimi starši. Pri tem smo zaznali tudi dodatne možne dejavnike za povišane vsebnosti, kot so obnova stanovanj oziroma hiš, igra v pesku, makadamsko dvorišče, suho pometanje in poklicna izpostavljenost staršev svincu. Žal pa ne moremo niti mimo vse težjih socialnih stisk, ki pestijo ljudi v zgornji Mežiški dolini in tudi te bi lahko uvrstili med posredne dejavnike, ki vplivajo na višjo vsebnost svinca v krvi otrok,« so povedali na ravenskem zavodu za zdravstveno varstvo.
