Dogajanje v ZDA se kaže na valutnem trgu med dolarjem in evrom, ki se trenutno giblje pri skoraj 1,36. Vrednost ameriškega dolarja je v primerjavi z evrom na osemmesečnem dnu, zasluge pri tem ima tudi Evropska centralna banka, ki ji predseduje guverner Mario Draghi. Ta je na tiskovni konferenci ECB izjavil, da bo monetarna politika ostala sproščena, pri čemer ni podal časovnega okvira. To pomeni, da bo obrestna mera ostala na tej ravni oziroma se zagotovo ne bo zviševala, dokler bo to potrebno. Ob tem je poudaril nujnost izvedbe načrtovanih strukturnih reform v državah članicah, ki bodo ene ključnih nosilcev okrevanja evropskega gospodarstva. Napoveduje, da bo okrevanje počasno in bo potekalo v glavnem na račun višje domače potrošnje. ECB gre na roko nizka stopnja inflacije, ki v evrskem območju znaša 1,1 odstotka, kar je daleč od meje dveh odstotkov. Močan evro negativno vpliva na evropski izvoz v ZDA, saj draži proizvode in zmanjšuje konkurenčnost, zato je nadaljnja rast tečaja evra precej omejena.
Rast evra
Osrednji ameriški delniški indeks S & P 500 je v zadnjem času pod rahlim prodajnim pritiskom predvsem kot posledica nervoze vlagateljev glede negotovosti in igric ameriških senatorjev, ki se ne morejo poenotiti glede višine zgornje meje zadolževanja ameriškega proračuna. Gre za boj med republikanci in demokrati, ki se bo zelo verjetno kmalu končal in odpravil negotovost, saj bi v nasprotnem primeru to negativno vplivalo na rast ameriškega bruto domačega proizvoda. Ameriško gospodarstvo je sicer v fazi okrevanja, podjetja objavljajo v povprečju zelo dobre poslovne rezultate, kar se izkazuje tudi v rasti cen delnic na borzah.
Mitja Baša, Triglav Skladi
