Podjetje Frigotransport Pišek&Hsf je Peter Pišek ustanovil pred sedmimi leti. Podjetje je konec leta 2012 ustvarilo za 7.662.734 evrov prihodkov, zaposlovalo pa je 54 ljudi. Podjetje je specializirano za prevoze temperatutno občutjivega tovora, posebej cvetja, mesa in zdravil. So pretežno izvozniki, saj imajo 70 odstotkov kupcev v tujini. Rast pričakujejo tudi prihodnja leta. Ta naj bi bila okoli 7odsotna, ker prevoz s hladilniki zaenkrat še nima alternative v vlakih ali ladjah. Sicer pa je Frigotransport Pišek&Hsf družinsko podjetje, v katerem že delata dva lastnikova sinova od štirih.

Prav tako sedem let je staro celjsko podjetje MOS Servis. V podjetju so trije lastniki, poleg direktorja, Petra Volovška tudi njegov brat. So globalni ponudnik električne in mehanske montaže opreme, nove opreme, pomagajo tudi pri predelavah in nadgradnjah, na področjih, kot so transportna tehnika, robotika, procesna in aplikacijska tehnika, kovinske konstrukcije, prezračevanje, letališka logistika. Podjetje je v preteklem letu ustvarilo za 10.281.075 evrov prihodkov, njihovo izjemno hitro, a trajnostno rast pa ponazarjata tudi podatka, da so v letu 2010 ustvarili za 4,7 milijona evrov prihodkov, v letu 2011 pa že 8,53 milijona evrov. Konec preteklega leta je bilo v podjetju zaposlenih kar 130 ljudi.

Tretje nominirano podjetje pa je braslovška Termo-tehnika, ki jo je Rudi Kronovšek ustanovil leta 1990. To družinsko podjetje, ki ga vodi Bogdan Kronovšek, je specialist za izdelavo toplotnih črpalk za sanitarno vodo, toplotnih črpalk za ogrevanje in za hladilne sisteme. V letu 2012 so ustvarili 11.650.017 evrov prihodkov, leto prej pa 8.413.988 evrov. Tako kot vsaka nova generacija v podjetju vpelje nekaj novega, so tudi po zaslugi Bogdana Kronovška in razvojnega tima med drugim razvili krmiljenje v oblaku. Vpeljujejo tudi novo blagovno znamko Kronoterm, ki bo leta 2015 dala novo ime podjetju. V tem letu naj bi bilo podjetje preseljeno tudi v nove in bistveno večje poslovno-proizvodne prostore v industrijski coni ob avtocesti.

Prihodki iz prodaje savinjsko-zasavskih gazel so v petih letih poskočili 2,8-kratno oziroma so se povečali za 179 odstotkov. V istem obdobju, od leta 2007 do 2012, je regijsko gospodarstvo prodajo povečalo za vsega en odstotek. Gazele so se odrezale tudi po rasti števila delovnih mest. V petih letih so jih ustvarile skoraj tisoč (965), kar pomeni podvojitev števila delovnih mest, medtem ko regija kot celota beleži temnejšo sliko: več kot sedem tisoč (7103) zaprtih delovnih mest v tem obdobju. Statistika torej pokaže eno ustvarjeno delovno mesto v gazeli na sedem izgubljenih mest v regiji.

Gazele dinamično pri povečevanju dodane vrednosti

Povsem enakovredno kot rast prodaje so gazele povečevale tudi dodano vrednost: od leta 2007 do 2012 so jo povečale za 40 milijonov evrov ali 142 odstotkov. Na lestvici 100 gazel savinjsko-zasavske regije je sicer 37 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov). Med gazelami savinjsko-zasavske regije z 69-odstotnim deležem prevladujejo mikro podjetja, četrtina (26 odstotkov) je majhnih podjetij, na lestvici pa so tudi tri srednje velika in štiri velika podjetja. Povprečna savinjsko-zasavska gazela ima 20 zaposlenih (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih podjetij uvrščena samo podjetja z najmanj pet zaposlenimi).

Upajo si tudi tvegati

Med šestimi regijami se savinjsko-zasavske gazele umeščajo med tiste s sorazmerno nižjim deležem lastniškega financiranja: v strukturi financiranja delež kapitala po podatkih iz leta 2012 znaša 33,6 odstotka, preostalo so dolžniški viri. Ta podatek kaže na nekoliko bolj tvegano financiranje gazel v primerjavi z regijskim gospodarstvom, kjer delež kapitala dosega 40,1 odstotka. Gazele savinjsko-zasavske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji kljub temu večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 68, medtem ko regijski indeks znaša le 43, kar je tudi najnižja vrednost med vsemi regijami.