Za pozen zajtrk si naroči kozarec sveže stisnjenega soka, dve koruzni tortilji in malo gvakamoleja. Ker sonce zdaj že tako močno pripeka, da je poležavanje na razbeljenem pesku že kar malo nevarno, se odloči, da bo na ležalniku pod senčnikom nadaljevala branje svojega priljubljenega čtiva. Iz majhne priročne torbice potegne zbrana dela Franza Kafke. Včeraj je ostala na 42. strani Procesa in naravnost fascinirana je nad usodo ubogega K., a se uradnica še bolj vživi v vlogo tistih na drugi strani vrat...
Čas hitro teče in po lahkem kosilu (malo avokadove kreme z zelenjavo, lahka paradižnikova juha in piščanec s kikirikijevo omako, pa dve tortilji za zraven, vse skupaj pa je šlo lažje po grlu s pomočjo dobrega mehiškega piva) si je naša uradnica vzela še nekaj minut za počitek in se nato odpravila na bližnje golf igrišče. Pri osmi luknji ji je šlo še posebno dobro in igro je končala celo z udarcem pod parom. Zadovoljna sama s seboj in z življenjem v daljni Mehiki se je spomnila, da bi bilo dobro pred službo še malo počivati. Seveda ji je prej teknila solata s koruzo in črnim fižolom z jogurtovim prelivom in pšenično tortiljo. Usedla se je na teraso s pogledom na mirno mehiško morje, sonce je začelo zahajati in tisti dve caipirinhi sta bili ravno prav sladki in ravno prav hladni. Vroče ni bilo več, lahen vetrič je zapihal z morja proti obali in na terasi je bilo res lepo. A misli so ji že uhajale k službi. Kako k službi, če pa tukaj v tem zalivu ob peščeni plaži mehiškega letovišča vlada tako prijetno dopustniško razpoloženje. Kje bi človek pomislil še na službo.
Njena služba se namreč začne natanko ob polnoči, ko pripravi debele fascikle, ki jih ima lepo zložene pod posteljo sobice počitniškega apartmaja, računalnik potegne iz predala nočne omarice in se prek brezžične internetne povezave sosednjega hotela poveže s svetom. Hitro vključi povezavo skype in že se z dušo in malo manj s telesom pojavi sredi svoje pisarne na Slovenskem trgu 1 sredi gorenjske prestolnice. Ob enih zjutraj po mehiškem času se na Mestni občini Kranj začnejo uradne ure in naša uradnica, reva uboga, ki ji nočnih nadur sploh nočejo priznati, je na voljo občanom, kolegom, mestnim svetnikom in odbornikom, državnim uradnikom in vsem drugim, ki jim mora pojasnjevati pasti in zagate našega pravnega sistema ter jim svetovati, kako formalnopravno (po domače po reglcih) je treba kakšno zadevo urediti in kakšno izvršbo (za to je specialistka) izpeljati. Če ji ne gre, priskoči na pomoč zunanji pravni svetovalec. Za kaj ga pa imamo in ga bogato plačujemo? Naj svetuje uradnici na drugi strani oceana! Sploh za razne sodne poravnave, anekse h gradbenim pogodbam, izplene javnih razpisov za investicijske podvige in podobno je ta zunanji svetovalec bolj primeren. Za vse notranje pravne posle pa poskrbi uradnica v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah. Ne, z mislimi ni na žgočem belem pesku, niti na zeleni trati golf igrišča, še manj na terasi s kozarcem caipirinhe v rokah. Ne, predaja se svoji službi in ko je sonce že visoko na nebu in ko prvi turisti že vlačijo brisače na najbolj priljubljena mesta, naša uradnica komaj lahko konča delo.
Noč je dolga in službene ure se vlečejo v nedogled. Ob osmih zjutraj uradnica zapre računalnik, pospravi fascikle, vse lepo zloži pod posteljo in leže k zasluženemu počitku. Že opoldne jo zbudi močno mehiško sonce...
