»A zdaj nam bodo zaračunavali še dež, ki pada na strehe naših hiš? Kako, za vraga, pa bodo čistili deževnico? Ali ne gre nemara le za uvedbo davka na padavine? Lahko potemtakem v kratkem pričakujemo še obdavčitev zraka?« je le nekaj najpogostejših komentarjev oziroma vprašanj, ki smo jih zasledili na spletnih forumih, potem ko je prejšnji teden ljubljansko javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) pozvalo uporabnike, naj preverijo tlorisne površine svojih streh in sporočijo, ali se ujemajo z njihovimi evidencami.

V dopisu je namreč pisalo, da preverjajo podatke, ker bodo po novem začeli uporabnikom zaračunavati odvajanje in čiščenje deževnice, k čemur jih obvezuje neka vladna uredba, sprejeta pred slabima dvema letoma. »Podatki iz evidenc bodo uporabljeni za potrebe oblikovanja cen storitev skladno z novo metodologijo in pri kasnejšem obračunu storitev,« so še »pojasnili«, očitno misleč, da ima sleherni občan časa in volje na pretek, da se ubada z vsako na novo sprejeto uredbo, ter dovolj domišljije, da se prebije skozi birokratski jezik, v katerem je napisana.

Stroški bodo pravično razdeljeni

Zato smo se obrnili na okoljsko ministrstvo, kjer so poudarili, da veljavna uredba (o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja) ne uvaja nikakršnega davka na dež, temveč med drugim določa, da se bo najkasneje marca prihodnje leto povsod po državi odvajanje in čiščenje komunalne vode plačevalo ločeno od padavinske odpadne vode s streh – torej deževnice. To je pomembno predvsem zato, so poudarili na ministrstvu, ker bodo storitev poslej plačevali le tisti uporabniki, ki jo tudi uporabljajo. »Tisti, ki padavinske odpadne vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo in jo na primer sami ponikajo, te storitve ne bodo plačevali. To je v skladu z načelom 'plača povzročitelj obremenitve', ki je tudi v EU sprejeto načelo,« so najnovejši »ferplej« na področju komunalnih storitev razložili na ministrstvu. Pred tem namreč izvajalci javne službe teh stroškov niso ločevali, a so bili tako ali drugače vključeni v ceno storitve.

Deževnica »škodi« kanalizaciji

Da so ukrepi, ki jih je zahteval Bruselj, dobri in pravični, je prepričan tudi dr. Boris Kompare, strokovnjak za okoljsko inženirstvo z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter predsednik Društva za zaščito voda. »Po večini slovenskih mest imamo speljano mešano kanalizacijo, kar pomeni, da vode iz naših stranišč in s streh tečejo v isti kanal. Čista deževnica pade v kanalizacijo, kjer se zmeša s fekalnimi odpadnimi vodami. Prej je bila torej čista, zdaj je umazana, zato jo moramo očistiti. Kdor ima večjo streho, pošlje več vode v čistilno napravo in jasno je, da bo moral več plačati,« je kot iz priročnika za telebane izstrelil dr. Kompare.

Z njim se strinja tudi dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode in predsednica Društva vodarjev Slovenije. Poudarja, da meteorne vode brez potrebe obremenjujejo kanalizacijski sistem, medtem ko čistilnim napravam prevelike količine razredčene vode spirajo bakterije, ki čistijo vodo. »Koncept uredbe je spodbuditi ljudi, da bi padavinsko vodo s svojih streh, dvorišč in asfaltnih površin na kraju samem speljali nazaj v zemljo oziroma jo 'ujeli' v zadrževalnike in jo uporabili za namakanje vrta, notranjo rabo ali kaj podobnega,« meni dr. Globevnikova.

Dodala je, da bomo z lovljenjem lastne deževnice prispevali tudi k večji poplavni varnosti, saj je dosedanja praksa pokazala, da odvedemo preveč vode skozi kanalski sistem v reke, s tem pa povzročamo višje pretoke in večje poplave.

Zneski na položnicah za zdaj uganka

Kako se bo »oblikovanje cen storitev skladno z novo metodologijo« odražalo v naših žepih, nam pri podjetju VO-KA niso znali odgovoriti, saj trenutno z uporabniki šele usklajujejo kvadraturo streh. Zbiranje, urejanje in obdelava podatkov je dolgotrajen proces, pravijo, zato bo nov cenik znan šele v začetku prihodnjega leta. Pred tem bodo morali pripraviti analizo cen in stroškov, torej elaborat, ki ga bodo kasneje potrdili na ministrstvu.

V celjskem podjetju VO-KA, kjer so stekanje deževnice v kanalizacijo začeli posebej zaračunavati že januarja, pravijo, da je skoraj nemogoče opredeliti, za koliko so se spremenili zneski na položnicah, saj so se hkrati spremenile še druge postavke storitev, kot sta na primer omrežnina in vodarina. So pa postregli s primerom: uporabniku v individualnem objektu s povprečno tlorisno površino strehe 120 kvadratnih metrov, ki ima deževnico s strehe napeljano naravnost v kanal, zaračunajo tri evre (brez DDV), medtem ko od uporabnika z enako streho, ki ima deževnico speljano v kanalizacijo prek urejenega zadrževanja, zahtevajo le polovico tega zneska. Tisti, ki padavinskih odpadnih voda nimajo speljanih v kanal, ne plačajo nič. »Na kakšen način imajo uporabniki speljano deževnico s streh, smo z anketo preverili že pred leti, naši zaposleni pa po terenu ves čas preverjajo, ali podatki držijo,« je povedala Helena Kojnik iz celjskega podjetja VO-KA.