Z interventno zakonodajo, o kateri so se včeraj v vladi po številnih zapletih in nasprotovanju Državljanske liste (DL) le uskladili, se minimalni prispevki za samostojne podjetnike dvigujejo s 105 na 125 evrov. Dvig minimalnih prispevkov je osem evrov nižji kot v predlogu, ki je bil aktualen do minulega tedna, tako pa naj bi zakonodaja zdravstvu na letni ravni prinesla okoli 45 milijonov evrov. Samostojni podjetniki, ki so doslej po podatkih ministrstva za zdravje na mesec v povprečju plačevali 118 evrov, bodo prispevke po novem začeli plačevati s prihodnjim letom.

V drugem koraku vendarle prispevki iz dividend in najemnin?

Po naših informacijah so v Državljanski listi, ki je dodatnim obremenitvam samostojnih podjetnikov doslej silovito nasprotovala, popustili, potem ko se je v dogovarjanje v zadnjih dneh bolj zavzeto vključila predsednica vlade Alenka Bratušek. Ta je še konec minulega tedna pritrjevala stališčem, da bo treba poiskati možnost ugotavljanja, kdo med samostojnimi podjetniki si zaradi nizkih dohodkov upravičeno izplačuje minimalno plačo in tako plačuje tudi minimalne prispevke, kdo pa ne. A vmes naj bi se izkazalo, da informacijskega sistema, s katerim bi to preverjali, ni mogoče vzpostaviti kar čez noč. Tako so v DL kljub pomislekom pristali na pristop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, bali pa naj bi se, da bo ostalo le pri interventnem zakonu in da Gantar ne bo poskrbel za nujne spremembe v zdravstvu. Včeraj so se v stranki sicer pohvalili, da je DL »umirila pretirane apetite slovenskega zdravstva«.

»Zadovoljen sem, da je do dogovora prišlo in da smo bili sposobni najti kompromis. Interventni zakon je korak naprej, a je daleč od tega, da bi rešil zdravstvo,« je včeraj poudaril Tomaž Gantar. Z dodatnim denarjem, ki ga bo prinesel zakon, se bo prihodnje leto po njegovem lažje izogniti dodatnemu zniževanju prihodkov izvajalcev (bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev), saj bi jih to »dobesedno uničevalo«. V novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga še pripravljajo, pa želijo enakomernejše plačevanje prispevkov, pri katerih so danes zaposleni delavci obremenjeni bolj kot druge skupine, doseči na bolj sistemski način. Iz interventnega zakona so ob nasprotovanju Državljanske liste sicer izključili prispevke na račun dividend in najemnin, a Gantar meni, da bo treba z reformo plačevanje prispevkov naložiti tudi pri kapitalskih dohodkih. »To je usmeritev, ki jo ubirajo tudi v tujini in ki so nam jo predlagali strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Če želimo govoriti o solidarnosti v sistemu, tega ne smemo izpustiti.«

Vodenje bolnišnic postalo nemogoče

Med nujnimi spremembami je tudi širjenje orodij, ki jih imajo na voljo vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov. Mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI Soča, je na včerajšnjem posvetu o vodenju v zdravstvu opozoril, da slednje ne samo da ni enostavno, ampak tudi pravzaprav ni več mogoče. Država, ki je lastnik, je namreč postala tudi organ upravljanja. Minister za zdravje mora zaradi zahtev Zujfa na primer odobriti zaposlitve, delo po podjemni pogodbi, napredovanje, delo zunaj zavoda...

Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je prepričan, da je današnja oblika javnega zavoda preživeta, saj se je izkazalo, da ni učinkovita. Tudi on ne razume obotavljanja pri spremembah. Zaradi strahu pred njimi »se v zadnjih 10 letih nič ni spremenilo«, je ogorčen Igor Horvat, direktor SB Jesenice, ki je izpostavil, »da se niti na Gorenjskem ne morejo zmeniti, kako bi štiri javne zdravstvene zavode povezali v enega in bi bila Gorenjska tako lahko primer dobre prakse«. Čeprav večina govori o tem, da za spremembe ni poguma, je generalni direktor Onkološkega inštituta Janez Remškar odločnejši: »Preprosto sistema ne znamo spremeniti.«

Gantar si obeta, da bodo s spremenjenim zakonom o javnih zavodih, ki pa ni v pristojnosti ministrstva za zdravje, lahko povečali učinkovitost menedžmenta. A pogledi na to, ali naj bolnišnice ob zagotavljanju poslovne avtonomije ostanejo javni zavodi ali naj postanejo gospodarske družbe, se precej razlikujejo. Prav gotovo ne bo lahko streti tudi oreha, ali naj bodo zdravstvene ustanove dobičkonosne ali ne. »Menim, da morajo zavodi imeti poslovno avtonomijo, saj je to povezano z odgovornostjo. Z Zujfom pa smo šli v povsem nasprotno smer in večali pristojnosti ministrstva. Zdaj odločamo o številnih zaposlitvah, nimamo pa mehanizma za pravično in pošteno odločanje,« pritrjuje direktorjem bolnišnic.