Dolge sence so padale na steno, migljale so v ritmu plamenov sveč, ko je spregovoril. »Vzemite, jejte, to sem si odtrgal od ust.« In so zagrizli, nekateri poslanci, nekatere poslanke, nekateri ministri. Razumeli so gesto. Razumeli so Njega, ki jim je prinesel slast oblasti. Nato je dvignil kozarec, le tretjino poln merlota, a namesto pesmi napitnice, kot bi se spodobila v takšni družbi, je ekspredsednik dejal: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri, kri zaveze, ki se za vse preliva v odpuščanje grehov.«

Kri jim je zledenela v žilah. Kako je vedel? Kako je vedel, da se bodo pregrešili zoper očeta, da ga bodo zanikali in se postavili na Njeno stran? Da mu bodo njegovo široko srce prebodli s simboličnim mečem in ga prepustili levom. »Veste, 'čaršija' govori marsikaj. Menda ste bili nezadovoljni, ko sem ukinil en vozni pas in zarisal rumenega. Menda ste imeli nekaj grdega povedati tudi o zamudah avtobusov,« je izpod dvignjenih obrvi jel naštevati ekspredsednik. 20 in še nekaj pozitivcev si je oddahnilo, kot si oddahne le še mladoletnica, ko se na palčki za nosečniški test ne izriše modra črtica. »Mater, zdaj pa me je skoraj kap,« je Jani prišepnil Petru. »Še sanja se mu ne...«

»Ah, babje čenče!« je navrgel najstarejši med pozitivci in poskušal s prisiljenim nasmehom zakriti krivdo bodočega izdajstva, ki ga je razžirala kot čir želodec. »Saj veš, kako je: ženske rade opravljajo, ker opravljanje sproža progesteron, ta pa preprečuje stres, zato tudi dlje živijo.« Ekspredsednik ga je zabodeno gledal: »Pa dobro, o čem ti to? Kje si to pobral?« »Twitter,« je izustil starosta. »Tvi.. kaj?« »Na internetu, no.« »Eh, tam nič ne vejo. Sami šalabajzerji,« je zamahnil z roko ekspredsednik, ki ni niti slutil, da bo eks za vse večne čase. V glavi pa je že premleval nove prometne ukrepe, s katerimi bi zagrenil življenje razvajenim pozitivcem, ki so pozabili, kaj pomeni »nedeljiva in trdna podpora«. Zapora Šubičeve, parkomati na Beethovnovi in Tomšičevi, nič več rezerviranih parkirnih mest..., to je bila le prva faza Njegove misije »Ko se spustim nad vas z velikim maščevanjem in besno jezo«.

Jasno jim je dal vedeti, tam v soju sveč, obkrožen s trepetavimi sencami, ki so na kletni steni gostilne plesale svoj izdajalski ples, da ne bo požiral očitkov o nedomišljeni zapori in o nepotrebnem rumenem pasu. »Pozabljam že, odpuščam pa ne,« jim je še dejal, ko so počasi, eden po eden, odhajali v temno noč.

Tema je že povsem pogoltnila prestolnico, ko je starosti med pozitivci kratko zabrnel službeni telefoni. SMS ekspredsednika je bil nedvoumen: Kaj je to twitter?