Je znižanje cen za zdravila, ki pokrivajo 60 odstotkov tržnega deleža zdravil v terapevtski skupini, dovolj? Izkupiček je zagotovo manjši, kot so ga pričakovali pri zdravstveni zavarovalnici. Iz njihovih komentarjev zadnje mesece je bilo razbrati, kot da bo znižanje (predragih) cen zdravil ob uvedbi terapevtskih skupin zdravil skoraj avtomatično. Ta pričakovanja se, vsaj za zdaj, niso uresničila. Prihranki, ki si jih obetajo pri zavarovalnici, tako ne bodo šli zgolj na račun znižanja cen teh zdravil, temveč tudi doplačil iz žepov bolnikov – seveda če si bodo doplačila lahko privoščili.

Zdravstvena zavarovalnica je v težkem položaju. Sodobna medicina zahteva vedno dražje metode zdravljenja, denarja v zdravstveni blagajni pa je za vse potrebe vedno manj. Poraba zdravil v Sloveniji iz leta v leto narašča, podobno tudi izdatki zanje: tako je zdravstvena blagajna lani za zdravila na recept namenila skoraj 450 milijonov evrov. Pri tem se izdatki za najpogosteje predpisovana zdravila, ki so cenejša, zaradi različnih ukrepov zdravstvene zavarovalnice v zadnjih letih zmanjšujejo, izdatki za draga zdravila pa naraščajo. Seveda si vsi bolj želimo manj draga zdravila in več pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot pa draga zdravila in manj pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato so ukrepi zavarovalnice, s katerimi skuša vplivati na izdatke za zdravila, razumljivi. Do zdaj ti ukrepi niso vplivali na kakovost zdravljenja bolnikov, z zadnjim ukrepom – uvedbo terapevtskih skupin zdravil z najvišjo priznano vrednostjo – pa se zavarovalnica podaja na bolj spolzka tla. Če so doslej bolniki dobili zdravilo, ki je bilo po presoji zdravnika zanje najbolj učinkovito in varno, bo zdaj pomembno vlogo pri tem, kakšno zdravilo bo bolnik jemal, imela njegova sposobnost morebitnega doplačevanja zdravil – torej njegov socialni status. Če zdravila, ki bi bilo zanj najbolj primerno, ne bo mogel doplačati, bo dobil podobno zdravilo, ki po učinkovitosti in varnosti ni enako prvemu zdravilu. Če bodo morali bolniki pogosto menjavati zdravila, bolezni dolgoročno ne bodo imeli več dobro pod nadzorom.

Pri zavarovalnici svoje ravnanje utemeljujejo s tem, da so terapevtske skupine zdravil uvedli tudi v nekaterih drugih državah, denimo v Nemčiji. To je res, le da v Nemčiji v terapevtske skupine ne vključujejo zdravil, za katera še ni potekla patentna zaščita. Od tod bojazen nekaterih zdravnikov, da bodo imeli slovenski bolniki slabši dostop do teh sodobnejših zdravil, saj jih bodo morebiti morali doplačevati. Predpisovanje zdravil po načelu terapevtskih skupin zdravil se tudi oddaljuje od sodobnega trenda personalizirane medicine, kjer je zdravljenje, in torej tudi zdravila, prilagojeno potrebam in značilnostim konkretnega bolnika.

Za analizo, kaj bo dejansko prinesla uvedba terapevtskih skupin zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, bo moralo miniti še nekaj časa. V tem trenutku lahko le ugibamo, ali bodo koristi presegale neželene učinke.