Prav zato smo se v Nedeljskem dnevniku odločili, da jim v naslednjih tednih namenimo pozornost, kot si jo zaslužijo. Slovensko godbeništvo izžareva svetlo, častno in ponosno vrednoto naše zgodovine. Imamo sestave, ki so stari več stoletij, in so ne le naša, pač pa tudi svetovna posebnost. Skoraj neverjetno, ampak Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki je najstarejše godbeno društvo v Sloveniji, obstaja že 347. leto. Tako se lahko ponašamo z eno najstarejših godb na svetu. Godbo je imela nekdaj tako rekoč vsaka vas; najprej so bili to mestni piskači, pozneje je godba prišla v cerkveno obredje, dobili smo vojaške jurišne trobentače, poštarji so z rogovi oznanjali svoj prihod... Kadar je igrala godba, so ljudje odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Kasneje je godba postala pomembna tudi ob praznovanjih največjega delavskega praznika, 1. maja. Vsako leto tako še danes številne godbe po Sloveniji igrajo prvomajske budnice, med 5. in 9. uro zjutraj pozdravijo prebivalce svoje okolice.

Skoraj dvesto godb

»Večina slovenskih godb je v zadnjih letih praznovala svojo 150-, 100- ali 50-letnico obstoja. Godbe so sprva nastajale pod taktirkami tujih glasbenikov, delavcev v slovenski industriji z območja Avstro-Ogrske, ki so tudi poučevali vse inštrumente, kasneje pa so jih kmalu prevzemali slovenski rodovi, ki so nato zapisali številne priredbe slovenskih ljudskih pesmi in ustvarili nove pogoje za nadaljnjo rast. Z razvojem glasbenega šolstva so iz majhnih godbenih skupin nastale godbe in pihalni orkestri, ki v svojih vrstah združujejo tudi do 100 ljubiteljev glasbe (iz amaterskih ali profesionalnih glasbenih vrst),« nas skozi zgodovino godb na kratko popelje Daniel Leskovic, svetovalec za inštrumentalno glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Omenjeni sklad skupaj z Zvezo slovenskih godb spodbuja in skrbi za izobraževanje godbenikov, med drugim organizirajo tudi tekmovanja – tako državna kot mednarodna. Večina godb deluje na ljubiteljski ravni, imamo pa tudi dva profesionalna pihalna orkestra – Pihalni orkester slovenske policije in Pihalni orkester slovenske vojske.

Statistika, ki jo vodijo, pravi takole: v Zvezo slovenskih godb, ki je reprezentativna nacionalna zveza društev s področja godbeništva, je včlanjenih 113 slovenskih godb, kar pomeni, da imamo – če bi šteli zgolj po izdanih članskih izkaznicah, 5222 članov in članic godb. A izkaznic nimajo vsi godbeniki, saj nekateri ne tekmujejo, okoli štirideset godb pa tudi ni včlanjenih v zvezo, kar pomeni, da je številka še veliko višja in sega do okoli osem tisoč.

»Godbeništvo je tako med glasbenimi področji najbolj razvito in organizirano, kar kažejo tudi številne lastne aktivnosti društev, od seminarjev do dobrih koncertov, ter uspehi na tekmovanjih in festivalih. V Sloveniji imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v sam svetovni vrh godbeništva, saj prinašajo številne nagrade z mednarodnih tekmovanj in festivalov (Delavska godba Trbovlje, Papirniški pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester Logatec, Pihalni orkester velenjskih rudarjev, Pihalni orkester železarjev Ravne). Poleg tega pa tudi nekaj priznanih skladateljev »godbeniške« glasbe,« pripoveduje Danijel Leskovic in dodaja, da je v zadnjih letih opazen tudi porast mladine, ki je s svojim znanjem že sposobna izvajati ves godbeni repertoar, zato bo godbena kakovost v prihodnosti skupaj s primernim izobraževanjem umetniških vodij še napredovala.

Nekatere godbe imajo večji poudarek na koračniški in narodno-zabavni glasbi, druge na zabavni glasbi, pa tudi jazzu. Njihov repertoar se širi, izvajajo tudi resne skladbe velikih mojstrov glasbe.

Glasovanje za finale

V naši akciji Nedeljskega dnevnika Naj godba želimo izvedeti, katera izmed številnih godb je med svojimi poslušalci najbolj priljubljena, katera je najbolj »popihala« na vaša srca, kateri najraje prisluhnete. Je to godba iz vašega domačega kraja ali godba, ki ste jo slišali nekoč in vam je še danes ostala v spominu.

V prvem delu naše akcije, ki bo trajal do petka, 18. oktobra 2013, boste tako lahko glasovali za katerokoli godbo v Sloveniji (lahko je to godba na pihala ali pihalni orkester). Nato pa bomo v finalni del tekmovanja uvrstili tiste godbe, ki bodo do zaključka prvega dela prejele največje število glasov. Nato pa bomo med njimi (zopet z glasovanjem) izbrali zmagovalno godbo.

Tokrat objavljamo prvo glasovnico, ki jo lahko na dopisnici pošljete na naslov: Nedeljski dnevnik, »Godbe«, p. p. 38, 1001 Ljubljana. Upoštevali bomo le originalne glasovnice. Med glasovalci bomo vsak teden izžrebali tri, ki bodo prejeli praktične nagrade.