V Tivoliju se že pojavljajo zametki znanega jeseniškega scenarija. Kakšen bo razplet, si marsikdo ne zna predstavljati, dejstvo pa je, da domačemu hokeju grozi, da bo v kratkem postal zgolj marginalna športna panoga. Hladna streznitev bo zagotovo sledila tudi na reprezentančni ravni po prihodu z olimpijskega Sočija. Tega si nekateri še ne upajo priznati, vendar je hokejska piramida na vseh ravneh tako podhranjena, da je upanje v boljše čase stvar utopije. Posledice neustreznega poslovanja namreč slej ko prej povsod udarijo na plan in v hokeju se neprijetni pojavi že dogajajo.
Pri Olimpiji je trener Bojan Zajc žrtev neurejenih razmer v klubu. S tako povprečnim kadrom niti Davidu Copperfieldu ne bi uspelo napraviti čudeža, a ker je trener vedno prvi na udaru, je veliko vprašanje, ali bo do konca oktobra še zdržal na klopi. Morda bo sam podlegel pritisku, saj ga je serija porazov že zdaj močno pretresla. V zadnjem mesecu se je energijsko izpraznil, izgubil je svoj tipičen smisel za humor, njegovi odgovori na novinarska vprašanja niso več tako suvereni kot lani. Glede na to, da je v nedeljo po polomu v Beljaku napovedal, da bo podal odstop in že naslednji dan snedel besedo, je evidentno, da je izgubil samozavest in ni več prepričan o svojih odločitvah.
Direktor Matjaž Sekelj o menjavi trenerja ne razmišlja, ker ima prazno klubsko blagajno in je ostal brez resnih možnosti za alternativo. Ker je že skoraj dvajset let na funkciji, ima daleč največjo odgovornost. Njegova zgodba je tipičen primer gospodarja, ki je izgubil sposobnost glede zagotavljanja optimalnih pogojev za delo, zato ne sme biti dileme pri iskanju glavnega krivca.