Sedanja vlada nima kot prejšnje problema egov, ampak drug problem: premalo znanja in premalo razčiščenih pojmov o načelnosti, nedopustnosti ter javnem mnenju; s tem pa ima upravičeno premalo politične moči. In zato ne zna in ne more nadzirati zunajvladnih egov. Mišič je tak vnebovpijoč primer, ne le tega, kako lahko politik zlorabi svojo funkcijo in vrže kepo gnoja ne le v obraz predsednici vlade, ki ga je promovirala, in celotni vladi ter politiki, ampak tudi primer tega, kako politika nima enakih standardov poštenosti, dopustnosti in načelnosti kot državljani. Kako se ji ne gabijo iste stvari kot nam.

Kaj je naredila vlada, potem ko je ob Mišičevem manevru moralo biti sram nas, ker nje ni bilo? Naredila je enako kot vlade v prejšnjih časih ob podobnih zadevah, na primer ob vrsti goljufivih poslancev, ki še zdaj hodijo pridno v parlament po plačo. Naredila – ni nič.

In Mišič hodi naprej v službo, kot da ni nič. Mišič hodi v službo v eno največjih državnih podjetij – a brez pogodbe. Če v firmici s tremi zaposlenimi eden dela brez pogodbe in jo sosed prijavi, prileti inšpekcija in oglobi lastnika. Mislim, da se temu reče delo na črno. Zdi se mi, da sem nekje v vladnih spisih prebrala, da je delo na črno ena največjih težav te države. Menda pripravljajo nadvse učinkovite ukrepe za njegovo zajezitev. Luko Koper pa je zaradi Mišičevega dela na črno prijavila vsa Slovenija. Je že prišla inšpekcija? Mišič namreč plače ta teden ne more dobiti, to je menda jasno, to ve vsak računovodja, zanjo ni pravne podlage. Ali pa bodo konec meseca antedatirali pogodbo in mu dali novce? A ni to kaznivo? Ali nam vlada kot delodajalec torej sporoča, kako obiti zakonodajo, kako goljufati? Ali je Bratuškova v Bruselj že javila, da pri nas v državnih podjetjih delajo bivši politiki nezakonito, brez pogodb (in se še na ves glas hvalijo, kako pošteno delajo?!), ker država ne premore mehanizmov za rešitev te godlje?

In opozicija? Se je zganila? Zahtevala odgovornost, interpelirala kakšnega ministra, predsednico vlade? Heh, je oziroma bo. A ne zaradi Mišičevega dela na črno, ampak zaradi odstavitve »njihovega« Širclja...

Kot rečeno, njim ob vsem tem ne gredo dlake pokonci. Nam pa. Zato vsi še vedno čakamo – če je vlada slučajno računala na slab spomin – kako se bo ta mafijska zgodba končala. Saj jo je za mafijsko razglasil član vlade, ne pokvarjeni novinarji.

Tudi nova zgodba nas od tega ne bo odvrnila. Kajti seveda že imamo novega junaka, Janka Medjo. Ki je, res je, nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno. Težava je v tem, da ne on, ne vlada in za nameček še novi, obetavni guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec ne razumejo, kaj je to politična higiena.

Politična oziroma menedžerska higiena ne čaka na razsodbo sodišč. Tovrstna higiena ni pravna, ampak etična, in je za stanje v državi enako pomembna kot pravna, saj je temelj zaupanja državljanov v pravičnost in legitimnost, ne le v pravo. In ta higiena nalaga, da se človek, ki zaseda enega najpomembnejših položajev v državi, ob sprožitvi postopkov zoper njega umakne. Če je nedolžen, bo triumfiral, ko bo opran krivde. Če ni, bo zmanjšana enormna škoda, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil že tako hudo omajanemu ugledu do grla zadolžene največje banke v državi; in to v času, ko tujci v njej delajo obremenitvene teste.

Dolžnost vsakogar na ključnem položaju, političnem, gospodarskem ali finančnem, še posebno v teh časih, ko se maje vsa hiša, je skrb za ugled inštitucije. Da Medja tega, kakšne odgovornosti tak položaj prinaša, ne razume, ni presenetljivo. Človek je za svetovanje najel in plačal 680.000 evrov tisti svetovalni hiši, ki je njega samega pripeljala na direktorski stolček. Če to ni korupcija, je pa vsaj dramatična nehigiena. In, ja, rad ima avtomobilčke, ne more si pomagati. Celo zdaj, ob tej aferi, se na televizijo spet pripelje v enem tistih nobel črnih totenwagnov, v katerih se tako radi vozijo ljudje s težavami. In pove, da gre le za najet taksi. A res? Zakaj torej ni poklical taksija? 0,77 evra na kilometer. Res pa je, da šoferji taksijev ne dovolijo, da »bi i ja malo vozao«. Medji v bran so »poznavalci« povedali, da se mora ugledni direktor voziti s takimi avtomobili, da mu to veča ugled. V Azerbajdžanu nedvomno. Na Švedskem se vozijo z avtobusi. Razumejo simbolne geste. Kar jim dviguje ugled. Resen direktor namreč v krizi ravna skrajno asketsko, askezo pa začne najprej pri sebi, saj je odgovoren zaposlenim in vsem davkoplačevalcem. Resen direktor tudi ne manipulira zaposlenih in javnosti s tretjerazrednimi politikantskimi teorijami o zarotah zoper banko, ko pa je v preiskavi le on, njegovo ravnanje na prejšnjem delovnem mestu. Vprašanje je torej le, koga imajo naši odločevalci za vzor.

Ali torej to razume vsaj oblast? Nedavno je sprejela poostreno zakonodajo, ki nadzornim svetom omogoča točno takšne preventivne, higienične odpoklice. Le da…, hja, morajo najprej odpoklic odobriti Medjevi podrejeni. So poslanci vedeli za ta skrivni rešilni pas za direktorje, ko so sprejemali ta povečana pooblastila za nadzorne svete? Je šlo spet za slepilni manever »urejanja« ali pa so jim jastrebi znova podtaknili?

In Banka Slovenije? Boštjan Jazbec s patetičnim glasom pove, da anonimka ne more biti razlog za odpoklic. Res ne, če bi šlo za napis na plankah pred banko: Medja je teslo! V našem primeru pa je šlo za postopek najvišjega državnega preiskovalnega organa, ki anonimke, nadvse pomemben vir informacij pri kriminalu belih ovratnikov, preverja z vso resnostjo. Guverner torej dvomi o NPU. In zavrača načelnost v trenutku, ko nam sporoča, da bomo pač morali plačati vse grehe vseh prejšnjih medjev, pa če pri tem crknemo.