Dolgo so bili ruski odbojkarji največji osmoljenci velikih tekmovanj, a zdaj lovorike zbirajo kot po tekočem traku. Po naslovu olimpijskega prvaka in lovoriki v svetovni ligi so zdaj Rusi postali še evropski prvaki. S 3:1 (20, 22, -22, 17) so v v finalu ugnali Italijo ter trinajstič osvojili evropski naslov, toda prvega po 22 letih.
Na stadionu finale tudi čez dve leti
Še bolj kot z gladko zmago Rusije pa bo šel finale v Koebenhavnu v zgodovino, ker ni bil v dvorani, ampak na nogometnem stadionu Parken. Polovica nogometne zelenice je bila preurejena v igrišče za odbojko, druga polovica pa je bila navijaška cona. Za navijače je bil sicer odprt le prvi ring tribun stadiona, ki letos gosti tudi tekme nogometne lige prvakov. V prvem krogu je pri Koebenhavnu že gostoval Juventus, do konca leta pa bosta še Galatasaray in Real Madrid.
Vsako tekmo zaključnega turnirja evropskega prvenstva v odbojki si je ogledalo približno 5000 ljudi, organizatorji pa so preobrazbo stadiona začeli v četrtek popoldan, v 36 urah pa je imel nogometni objekt že povsem odbojkarski pridih. Za delo je poprijelo približno 200 ljudi, ki zdaj stadionu že vračajo nogometno podobo. Ker se je ideja odbojkarskega finala na nogometnem stadionu izkazala kot zadetek v polno, o enaki potezi razmišljajo tudi organizatorji prihodnjega evropskega prvenstva, ki ga bosta gostili Italija in Bolgarija. Predvsem našim zahodnim sosedom nogometnih stadionov ne manjka.
Slovenci k sodelovanju povabili Hrvate
Morda bo takšna ideja prišla na pamet tudi organizatorjem evropskega prvenstva leta 2017, ki bo lahko nikjer drugje kot v – Sloveniji. Takšna je namreč ideja vodilnih mož Odbojkarske zveze Slovenije, ki so bili v preteklih dneh na kongresu Evropske odbojkarske zveze (CEV) v Koebenhavnu.
Slovensko zvezo sta predstavljala predsednik Metod Ropret in generalni sekretar Gregor Humerca. »Govorila sva z Aleksandrom Boričićem, ki je podpredsednik evropske odbojkarske zveze. Dobila sva določene informacije glede organizacije in pogojev, ki bi jih morali urediti. Bila sva v kontaktu tudi z Danci, ki so organizirali zadnje prvenstvo,« je dejal Gregor Humerca. »V začetku novembra se z Boričićem dobimo še v Ljubljani, da se o vsem skupaj pogovorimo bolj podrobno.«
Pri slovenski zvezi izpostavljajo, da niso vložili še nobene uradne kandidature. »Zdaj predvsem zbiramo informacije. Moramo preučiti vse možnosti in ko bomo imeli vse na mizi, bomo videli, ali obstaja realna možnost za našo organizacijo ali ne. Z evropsko zvezo se nismo še prav nič pogovarjali o naši uradni kandidaturi,« pravi Humerca.
Trenutno finančno stanje slovenski zvezi ne omogoča, da bi se za organizacijo evropskega prvenstva potegovala sama. Tudi sicer je v zadnjih letih pogost pojav, da EP organizirata dve državi. Leta 2005 sta tako najboljše evropske odbojkarje gostili Italija in Srbija, leta 2011 Avstrija in Češka, letos Danska in Poljska, leta 2015 pa bosta Italija in Bolgarija. »Bila sva tudi na sestanku s predsednikom Hrvaške odbojkarske zveze Zdeslavom Baračem. Predstavila sva mu, da razmišljamo o evropskem prvenstvu in da bi jih ob ustreznem dogovoru povabili k soorganizaciji. Bil je precej navdušen. Tudi Barač bo preveril, kakšne so opcije na Hrvaškem,« je razkril Humerca in poudaril: »Jasno je, da mi v kandidaturo zagotovo ne bomo šli sami.«
Protikandidatov trenutno ni
Ko se je za evropsko prvenstvo v košarki pogajala slovenska košarkarska zveza, je precej prahu dvignila večmilijonska kotizacija. »Pri odbojkarskem prvenstvu ni nobene kotizacije. Kot organizatorji bi morali pokriti stroške namestitve, prevoza, dvoran... Groba ocena je, da potrebujemo približno osem milijonov evrov. Jasno je, da so stroški povezani tudi z državo, kjer je prvenstvo. Denimo prvenstvo na Danskem je bistveno dražje, kot bo v Sloveniji, saj je tudi standard dražji. Veliko pa je odvisno tudi od tega, kako si uspešen pri pogajanjih s hotelirji in prevozniki,« je rekel generalni sekretar slovenske zveze.
Pri odbojki je v navadi, da je organizator znan tri leta pred evropskim prvenstvom. »Približno čez eno leto bo vse jasno,« je dejal Humerca. »Za zdaj ni indicev, da bi se za kandidaturo leta 2017 potegoval še kdo drug. Tudi mi smo idejo o organizaciji prvenstva predstavili samo hrvaškim kolegom. V vsakem primeru pa smo najprej razčistili pri sebi – zaletavali se ne bomo, kandidirali bomo samo v primeru, če bomo imeli vse pokrito.«
