Rad bi imel tako sojenje kot Zagreb

V Ribnici sem bil zadovoljen samo s prvimi 40 minutami, nikakor pa ne z zadnjimi dvajsetimi. Prav tako nisem zadovoljen z nekaterimi igralci in njihovo formo, na kar sem jih jasno opozoril tudi na četrtkovem dopoldanskem sestanku in treningu. Fantom sem povedal, da nimamo več časa za čakanje: kdor lahko, bo igral, če kdo ne more, pa bomo morali povleči kakšne radikalne poteze, vendar o tem ne bi želel prehitro govoriti. Z izjemo tekem proti Gorenju in Mariboru na vseh drugih pričakujem zanesljive igre in zmage: doma z več kot desetimi zadetki razlike, v gosteh od plus pet do plus deset. Vse ostalo je zame težko sprejemljivo. Mogoče sem res perfekcionist in to drugače vidim, če pa bolj verjamem v to kot igralci, potem to seveda niti slučajno ni dobro.

Moram priznati, da nimamo veliko gradiva, da bi naštudirali igro Rusov. Nekateri ljudje so nam obljubili, da bomo dobili videoposnetke iz Francije, a jih nismo. Tako imamo le posnetek tekme prvega kroga, ko je St. Peterburg doma igral proti Veszpremu. Morebiti je celo bolje, da nimamo več posnetkov igre in tekem ruskega kluba, saj se tako po eni strani ne bomo preveč obremenjevali z njimi, po drugi pa se bomo lahko bolj osredotočili nase in na svojo igro.

Ko rečeš Rusi, vsi pomislijo na težko, počasno, neokretno in visoko ekipo. Toda igralci St. Peterburga so kakovostni, hitri, gibljivi z žogo in brez nje, nevarni so z vseh položajev. So tudi zelo uigrani, saj skoraj niso spreminjali igralske zasedbe. Vsekakor ne gre za ekipo, ki bi jo lahko podcenjevali in proti kateri bi lahko že vnaprej zanesljivo vknjižili točki. Le če bomo stoodstotni, imamo možnosti za zmago. Če bomo samo za kakšen odstotek popustili, ne morem zagotavljati uspeha.

Zagotovo se nam ne bodo tresle hlače. Ampak naj vas nekaj vprašam: ali je Celje Pivovarna Laško takšna ekipa, pred katero bi se morale nasprotnikom tresti hlače? Ne. Naša in njihova igralska zasedba je na podobni kakovostni ravni, s plusi in minusi na obeh straneh, naša majhna prednost pa je domače igrišče. Pričakujem trdo in živčno tekmo, na kateri bomo vse stavili na obrambo, v napadu pa bomo že nekako zabili gol. Na postavljeno obrambo bomo težko zadevali in jih ogrozili, zato ne smemo igrati počasi in statično, ampak hitro, pametno in kombinatorno. Le s takšno igro bomo lahko prebijali njihovo obrambo, samostojne akcije pa so že vnaprej obsojene na neuspeh.

Ta razlika ni realen kazalnik kakovostne razlike med kluboma in dogodkov na igrišču. Veszprem je prvi polčas dobil le z 12:7, pri čemer je njegov vratar Mirko Alilović ubranil vse, kar je mogoče ubraniti: dve sedemmetrovki, kopico (pol)protinapadov in »zicerjev«..., na drugi strani pa so Rusi prejeli le dvanajst zadetkov. Rusi so dobro igrali sistem 6-0, Madžari pa so le stežka prebijali njihovo obrambo in prihajali v položaje za strele. Čeprav sta samo njuna levi in desni zunanji igralec vredna milijon evrov. Vseeno mislim, da igra Veszprem trenutno najboljši rokomet v Evropi, po mojem mnenju je zanesljivi udeleženec sklepnega turnirja najboljše četverice v Kölnu, zrel tudi za finale.

Proti Rusom bi rad imel tako sojenje, kot ga je imel Zagreb proti nam. Verjemite, užival bi v takem sojenju. Vsi vedo, da Celje igra hitro, da ima zelo hiter (pol)protinapad in da hitro izvaja začetni udarec na sredini igrišča. Toda romunska sodnika sta vsaj desetkrat vrnila žogo in igro nazaj ter nam tako preprečila hitro igro. Ko sem si ogledal posnetek tekme v Zagrebu, sem videl, da sta nas v teh malenkostih velikokrat po nepotrebnem ustavila. S tem sta nas oškodovala vsaj za deset zadetkov: po eni strani zaradi tega nismo mogli dosegati zadetkov, po drugi pa jih je Zagreb lahko na enak način. Glede sojenja: v Celju vse delamo pošteno in transparentno, tako pa bo tudi naprej. Ne bomo se ukvarjali s kakšnimi dejavnostmi, ki niso častne. V Celje v soboto prihaja oseba (Makedonec Dragan Načevski v vlogi delegata, op. p.), ki je na evropski ravni odgovorna za sojenje in delegiranje sodnikov. On ima vse v svojih rokah glede tega, očitno pa je ena izmed težav tudi ta, da nočemo igrati v regionalni ligi SEHA.

Remi Ukrajincev v Nemčiji seveda ni voda na naš mlin v boju za napredovanje v osmino finala, čeprav si posnetka tekme še nisem ogledal. Da je Zaporožje kakovostna in resna ekipa, je dokazalo že s prvim mestom na kvalifikacijskem turnirju v Novem Sadu za uvrstitev v ligo prvakov. A ne glede na remi Zaporožja proti Rheinu Neckarju gledam le na svojo ekipo in svoje »dvorišče«, čeprav se zavedam, da bomo zaradi razpleta tekme v Nemčiji tudi mi verjetno morali presenetiti kakšnega nasprotnika. V minuli sezoni smo poskrbeli za nekaj presenečenj, predvsem proti Kielu in Hamburgu, in zakaj ne bi tudi letos? Da je Zaporožje po mojem mnenju favorit proti Zagrebu, pa sem jasno napovedal že pred tekmo.