Projekt prenove tovarne Rog trenutno stoji, a na Mestni občini Ljubljana (MOL) že snujejo nove načrte. Po neuspešni izvedbi natečaja za javno-zasebno partnerstvo pri investiciji so se odločili za obnovo iz javnih virov: lastnih, državnih in po možnosti tudi evropskih.
Tehnične podrobnosti obnove so v tej fazi naslednje: objekt, ki teče vzdolž Petkovškovega nabrežja in je zaščiten kot tehniška dediščina, bo obnovljen in saniran, medtem ko bodo manjši objekti na dvorišču tovarne porušeni, na njihovo mesto bo umeščen park, urejeni bodo tudi prehodi med nabrežjem in Trubarjevo ulico.
Jerneja Batič z oddelka za kulturo MOL pravi, da dela ne bodo začeli, dokler ne pridobijo vseh dovoljenj – za rušenje in ekološko sanacijo ga že imajo, gradbenega dovoljenja še ne. Predvidoma bo obnova stekla v letu 2014.
Garaž, hotelov in stanovanj ne bo
S propadlo poslovno zamislijo se je spremenil tudi programski koncept bodočega kreativnega centra. Prvotno načrtovanih garaž, hotela, stanovanj in večjega razstavnega prostora ne bo. Manjše parkirišče je predvideno le za potrebe obiskovalcev Roga. V pritličju bodo tehnološko opremljene delavnice po vzoru RogLaba, ki stoji na skrajnem vzhodnem delu Petkovškovega nabrežja. V prvem nadstropju bo večnamenski prostor za razstave, prireditve, izobraževanja, delavnice in druge javne dogodke. Skozi pogovore z okoliškimi prebivalci se je izkazalo, da je v Rog nujno umestiti vsebine za ljudi, ki živijo v okolici. V prvem nadstropju bo zato tudi enota Mestne knjižnice Ljubljana, ki bo specializirana za vsebine, ki se bodo odvijale v Rogu. Drugo in tretje nadstropje bo namenjeno manjšim produkcijskim prostorom. Osnovni koncept prenove Roga je po besedah Batičeve zagotovitev prostorov, infrastrukture in orodij ustvarjalcem, hkrati pa poskrbeti za podporne dejavnosti, ki bodo zagotavljale pretok znanj.
Na Dnevnikovo vprašanje, kakšna je znotraj tega koncepta usoda aktivnih uporabnikov Roga, Jerneja Batič odgovarja, da bo dostopen vsem oziroma čim širšemu krogu ljudi. Trenutno aktivni uporabniki Roga bodo lahko kot vsi drugi konkurirali za produkcijske prostore in predlagali svoje programe. Med samo obnovo bodo aktivnim uporabnikom poskušali zagotoviti nadomestne prostore, v katerih bodo lahko nemoteno delovali naprej.
Laboratorijsko preverjene vsebine
MOL se je pri pripravi programskega koncepta za Center Rog naslonila na rezultate evropskega projekta Second Chance, ki se po treh letih in pol izteka. Premisleka o vsebinski revitalizaciji postindustrijskih con so bili v okviru projekta v tem času deležni tudi Leipzig, Nürnberg, Krakov in Benetke. Kot pravi Meta Štular, vodja projekta Second Chance pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, ki so skupaj z MOL partner projekta, so najbolj ponosni na to, da so se dokopali do ugotovitev, katere potrebe v okolju dejansko obstajajo. Izogniti so se namreč želeli preprostemu kopiranju modelov uspešnih kulturnih institucij iz tujine.
Osrednjega pomena pri tem je že omenjeni RogLab, kontejnerski laboratorij, namenjen razvoju in preizkušanju vsebin in dejavnosti, ki so predvidene za bodoči Center Rog. Štularjeva pravi, da se jim je z njegovo pomočjo potrdila potreba po sodobnih produkcijskih prostorih za ustvarjalne dejavnosti, ki so ustrezno tehnološko opremljeni in ki ustvarjalcem ponujajo strokovno podporo. »Pred desetimi leti je veljalo, da vsak potrebuje svoj atelje, danes pa so trend skupni delovni prostori, v katerih so mogoči srečevanje, komunikacija in izmenjavanje idej.« Veliko vlogo v RogLabu igra sodobna produkcijska oprema, ki omogoča hitro in stroškovno učinkovito izdelavo prototipov: tako že imajo 3D-tiskalnik in CNC-stroj, pričakujejo še laserski rezalnik. RogLab je s partnerji razvil programe usposabljanja za samostojno rabo tehnologij, za katere po besedah Štularjeve vlada veliko zanimanje. Center Rog bo zato kasneje dostop do tovrstnih orodij omogočil še v večji meri. Na vprašanje, ali so v RogLabu doslej ustvarili produkt, ki se uspešno trži, Meta Štular odgovarja, da ne. Po njenem bo s selitvijo dejavnosti RogLaba v Rog ustvarjena tudi kvantiteta prototipov, s katerimi se veča možnost za prodor kakega na trg.
