Pogodbena vrednost gradnje obrata znaša 25,6 milijona evrov, pri čemer naj bi 60 odstotkov potrebnega denarja pridobili iz kohezijskega sklada Evropske unije, preostali del pa bi prispevale partnerske občine ter v manjšem deležu država. Odločbe o sofinanciranju na Dolenjskem še nimajo, saj ministrstvu za kmetijstvo in okolje še niso posredovali dopolnjene vloge, v katero bi morali vnesti realnejše številke o predvidenih količinah in številu prebivalcev, vezanih na Cerod II, kot so jih v začetku leta navedli v prvi vlogi.
Posavci vsebine pogodbe ne poznajo
To, ter dejstvo, da s podpisom in vsebino pogodbe niso bili seznanjeni, je na noge dvignilo vse štiri posavske župane, ki takšen odnos novomeškega župana razumejo kot poskus njihove izločitve iz postopkov odločanja o tako obsežnem projektu. »Že v osnovnem besedilu pogodbe je bilo predvideno, da k Cerodu II pristopimo le v primeru zagotovljenih evropskih sredstev. V pogodbi navedeni podatki, da bi obrat pokrival potrebe 200.000 prebivalcev in zbral 54.000 ton na leto, so nerealni. Kakor koli se preštevamo, več kot 176.000 prebivalcev celotna regija ne premore. Poleg tega ne gre prezreti stalnega upadanja količin odpadkov za odvoz na skupno deponijo, saj vse več ljudi odpadke ločuje že na izvoru. Lanska količina v Leskovec pripeljanih odpadkov je znašala približno 38.000 ton, kar kaže, da bomo kmalu prišli pod 30.000 ton. To pomeni, da bomo v primeru, da nekatere vsebine pogodbe ne bodo spremenjene, Evropi prisiljeni vrniti pridobljena sredstva,« je posavski pogled na zadevo včeraj opisal krški župan Miran Stanko, ki je bil tako kot njegovi kolegi iz Sevnice, Brežic in Kostanjevice na Krki presenečen nad dejstvom, da jih Muhič ni povabil ne k podpisu pogodbe ne k pogovorom na to temo dan prej, na katere so bili menda povabljeni vsi preostali župani v regiji.
Projekt lahko pade v vodo
»Odnosi pri Cerodu že nekaj časa niso korektni. Za ta podpis smo izvedeli iz medijev, podrobnosti o vrednosti pogodbe ter o zmogljivosti tehnološke opreme kot solastniki ne poznamo. Ni res, kar nam očitajo v Novem mestu, da se želimo iz Ceroda umakniti. Želimo si le kakovostno in v celoti sprejemljivo ravnanje z odpadki ter čistih odnosov med partnerji v projektu,« je dodal sevniški župan Srečko Ocvirk, ki pravi, da tudi zadnjih ocenjenih 25,6 milijona evrov za projekt – tudi za to številko je izvedel iz medijev – znaša polovico več od realne in sprejemljive cene.
Ker se je postopek usklajevanja pogodbe in izbire izvajalca zaradi pritožbe krškega komunalnega in gradbenega podjetja Kostak precej zavlekel, sta v nevarnosti rok za oddajo dopolnjene vloge in podpis pogodbe o sofinanciranju, ki se izteče 15. oktobra, rok za dokončanje gradnje pa leta 2015. V primeru zamude bo tako celoten projekt padel v vodo. Alojzij Muhič je napovedal, da bo Mestna občina Novo mesto v tem primeru tožila krški Kostak.