Svetovalno podjetje A.T.Kearney je v sklopu sodelovanja letošnjega izbora najboljših projektov, ki ga vsako leto izpelje Chalenge:Future in se je minulo sredo končal s svečano podelitvijo nagrad najboljšim na Bledu, izdelalo tudi globalno raziskavo med mladimi, ki se prav tako kot natečaj dotika dveh zelo težavnih tem: spodbujanja gospodarske rasti in reševanja brezposelnosti mladih.

V pogovoru je Melanie Seier Larsen, svetovalka v A.T.Kearney, povedala, da je raziskava, ki je zajela mlade z vsega sveta, dala skozi njihovo razmišljanje o vzhodni Evropi danes in v letu 2020 zelo jasno sliko, kako razmišljajo mladi. »Hoteli smo v prvi vrsti izvedeti, kaj mora vzhodna Evropa narediti za to, da bo bolj konkurenčna, in katere prebojne projekte bi predlagali tako za svojo državo kot za vso vzhodno Evropo. Vzporedno s tem pa smo oblikovali vprašalnik, na katerega je odgovorilo 599 mladih iz 87 držav vsega sveta. V nekaj točkah smo bili kar presenečeni, saj se je izkazalo, da si večina mladih želi ostati oziroma delati v vzhodni Evropi, ko pa vse pogosteje poslušamo o begu možganov.« Na vprašanje, ali se čez 10 let vidijo zaposlene v vzhodni Evropi, je pritrdilno odgovorilo 74 odstotkov mladih, četudi menijo, da trenutno v tem delu sveta ni dovolj ustreznih delovnih mest. »Zakaj? Izkazalo se je, da menijo, da se razmere v vzhodi Evropi izboljšujejo, in da se zavedajo, da je tudi na njih odgovornost, da si ustvarijo delovno mesto,« je poudarila Melanie Seier Larsen, ki meni, da to nakazuje, da bodo mladi ustanavljali svoja zagonska podjetja. Vendar pa mladi ob tem tudi jasno poudarjajo, da se mora za to trenutno podporno okolje spremeniti v bolj inovativno. Od države pričakujejo večjo podporo in večjo naklonjenost ustanavljanju ter delovanju zagonskih podjetij. »Tako razmišljajo tudi mladi v Sloveniji. Mladi si želijo bistveno manj vmešavanja države v gospodarstvo, nižje davke in omejitev korupcije, več sodelovanja, jasnejšo in konstantno komunikacijo ter boljši ugled vzhodne Evrope v svetu. Mladi namreč poudarjajo, da se morajo v primerjavi z vrstniki iz drugih delov sveta bistveno bolj dokazovati, da jih prepoznajo kot prav tako sposobne. Poudarjajo tudi, da je nujno vlaganje v izobraževanje in da naj bodo investicije usmerjene v zelo konkretne projekte, ne pa, da je vpis neomejen, in da se premalo vlaga v vse šole, potem pa za mlade dejansko ni delovnih mest,« je med drugim poudarila Melanie Seier Larsen.

Kaj nam to govori? Da potrebujemo jasno strategijo, katere gospodarske veje bo država v prihodnosti razvijala, in da je temu treba prilagoditi tudi šolski sistem. Mladi si želijo še več inovativnih projektov na področju ekologije in tega, da bi imeli večje možnosti vpeljave najnovejših tehnologij. In katera podjetja bodo po mnenju mladih prevladovala leta 2022? To so podjetja s področij energije in javnih služb, turizma, tehnologije, kmetijstva, komunikacije ter farmacije in zdravja.