Vsak njihov album ima novo dimenzijo rasti. S prvencem, ki je bil izbruh nakopičene mladostniške energije, so se prebili v prvo linijo nove generacije britrocka. Na drugem, Favourite Worst Nightmare (2007), so ostali skuštrani, a z izpiljeno tehniko igranja zazveneli bolj kompaktno, manj razposajeno. Čez dve leti je na ranču Josha Hommeja iz Queens of the Stone Age nastal Humbug (2009), ki velja za ustvarjalno prekretnico v karieri skupine. Vzporedno s projektom The Last Shadow Puppets, v katerem je Turner razgalil svoj avtorski potencial in aranžersko širino, se je porodilo vprašanje, kam jih bo odpeljalo. Fantje so se namreč odkrito poslovili od deževne domovine in mladosti, v sončni Kaliforniji, kjer so našli svoj drugi dom, so se jim odprla nova obzorja. Rane adaptacije na novo okolje so se pokazale na Suck It And See (2011), ki je z bledo mračnostjo begal. Bodo razvodeneli? Odgovor smo dobili z AM: Ne!

Če je bilo za ustvarjalnost Arctic Monkeys usodno prijateljevanje s Hommejem, ki jim je odkril čare psihedelije in puščave, že ob uvodni pesmi v nov album tleskne preblisk, da jih je lanska spomladanska turneja z duom Black Keys pripeljala do črnega R&B in funka. Z njim so neposiljeno prepojili trdoto rocka in mehkobo otoškega patosa. Arctic Monkeys zvenijo prekleto zrelo, s skakanjem iz kalupov pa še vedno drzno. V pedantni produkciji angleških kolegov Jamesa Forda in Rossa Ortona je nastala mastna in lepljiva plošča, s katero so se še bolj oddaljili od falange indie rocka. Na Otoku tudi po tej plošči dežujejo pripombe, da niso več angleški, da so se amerikanizirali, a zavistni očitki na račun Turnerjevega videza, ki naj bi spominjal na Elvisa Presleyja in Jamesa Deana, zamolčijo asociacijo na Joeja Strummerja. Prav z njim ima Turner več skupnega – z velikimi očmi gleda na svet in iz njega črpa navdih za kozmopolitski rock. Danes 27-letnik ni več »čudežni deček«, to mesto je vsaj v Angliji zasedel King Krule. Toda ob tem, da se Turner ni odrekel svojemu sheffieldskemu akcentu, se je izkazal kot fleksibilen in prodoren vokalist, ki daje s poudarjeno vokalizacijo novim skladbam dodaten poriv. Za razliko od predhodne plošče, ki jo je spisal sam, je AM skupinsko delo, kar se pozna v zgoščenem zvoku in barviti izraznosti.

Arctic Monkeys se ne obračajo nazaj, ampak gledajo samo naprej. Posvečeno ustvarjanje, pisanje in igranje je nekoč navihano mladostniško skupino pretvorilo v trdno rock institucijo, ki je s ploščo AM postavila nova merila za kakovosten sredinski rock.