Septembra 1953 je pri Mladinski knjigi svet ugledala prva knjižica iz nove zbirke za otroke Čebelica – to je bila Rdeča kapica, ki jo je po originalu bratov Grimm ilustrirala in opremila Marlenka Stupica. Zbirko je zasnovala, poimenovala in potem dvajset let urejala pisateljica Kristina Brenkova, nato je skrb za panj prevzel Niko Grafenauer, za njim Marjanca Mihelič, nato pa Andrej Ilc, ki je za Čebelico skrbel skoraj dve desetletji. Urednica za otroško leposlovje pri Mladinski knjigi in sedanja urednica Čebelice Irena Matko Lukan meni, da verjetno ni Slovenca, ki ne bi imel doma vsaj ene drobne knjižice iz te zbirke. »Marsikdo je s temi malimi slikanicami stopil v svet branja in pisanja ter občudovanja lepih podob. Tako ima vsak od nas precej spominov na ta močna doživetja iz otroštva.«
Priljubljena še danes
Od prvega poleta Čebelice je v zbirki izšlo že 439 drobnih ilustriranih knjižic, ob petdesetletnici zbirke pa so izdali še knjigo Zlata Čebelica, v kateri je bilo zbranih najlepših petdeset del; kasneje je izšla še knjiga Zlata Čebelica 2. »Veliko čudežno preprogo Čebelic so stkali in jo še tkejo sami imenitni ustvarjalci – med njimi so skoraj vsi slovenski pesniki, pisatelji, prevajalci in slikarji,« pojasni urednica in doda, da se med »čebelarji« najdejo tudi številna tuja imena. Zbirko je Brenkova zasnovala tako, da je v šole prihajala desetkrat na leto, mnogo ilustracij je bilo zaradi takratnih visokih cen mnogobarvnega tiska črno-belih ali dvobarvnih.
Čebelica je priljubljena še danes, tudi zaradi manjšega formata, črk, ki so prilagojene bralcem začetnikom, in dostopne cene. Že nekaj let ob koncu poletja v zbirki izidejo štiri nove slikanice, in sicer v nekoliko spremenjenem, večjem formatu. Kot pravi urednica, po navadi vsako leto izdajo tudi vsaj eno knjigo, ki odpira vrata mladim ustvarjalcem, uredniški pristop pa je preprost: »Izberemo dobra besedila, ki jih ilustrirajo dobri ilustratorji.«
Šestdeset let je dolga doba in v tem času je imela tudi Čebelica svoje vzpone in padce. »Danes si ne moremo več zamisliti, da je imel včasih posamezen naslov naklado tudi do 30.000 izvodov,« povzame Irena Matko Lukan.
Nastala tudi »biserna« izdaja
Rdeča kapica kot prva izdaja v zbirki pa razumljivo predstavlja tudi nepogrešljiv del nabora desetih slikanic, imenovan Biserna Čebelica, ki so ga pri Mladinski knjigi zasnovali ob 60-letnici ene naših najstarejših knjižnih zbirk. Iz knjižic, ki so izšle skozi vsa ta leta, so pripravili raznolik nabor del, ki so se v zgodovino zapisala kot klasiki in katerih izvirnika ni več mogoče dobiti, kot tudi novejše izdaje ali dela, ki so se marsikomu v spomin zapisala zaradi svoje edinstvene likovne podobe. »Odločili smo se, da izberemo predvsem tiste knjige, za katere bi bilo lepo, da bi jih lahko imeli tudi današnji otroci,« jubilejni izbor utemelji urednica. Ker bo ta za mnoge pomenil obuditev spominov na otroška leta, so knjižice prilagodili prvotnemu formatu, prav tako pa so jih ponudili za primerno nizko ceno.
Urednica v popotnico zbirki ob njeni 60-letnici pristavi, da verjame, da bo Čebelica še dolgo živela. »Dodala bi še citat Kristine Brenove: 'Danes je marsikaj drugače, a še vedno verjamemo v moč prave, dobre besede in trdno vemo, da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!'«
Poleg Rdeče kapice so mesto v biserni zbirki dobile še knjižice z ljudskimi pravljicami, kot so Hvaležni medved z ilustracijami Jelke Godec Schmidt, rezijska Dvanajst ujcev z ilustracijami Ančke Gošnik Godec, Zlata vrtnica, ki jo je ilustriral Tone Žnidaršič, Topli potok s podobami Iveta Šubica, Trije medvedi, ki jo je ilustrirala Roža Piščanec, ter Lonček, kuhaj! z ilustracijami Gvida Birolle, poleg njih pa še Deček Jarbol Bena Zupančiča z ilustracijami Jožeta Ciuhe in dve novejši deli, Črvive pesmi Andreja Rozmana Roze z ilustracijami Zvonka Čoha in Pod medvedovim dežnikom Svetlane Makarovič z ilustracijami Gorazda Vahna.
