Prav tako so vohunili za znanimi nasprotniki vietnamske vojne. Operacija, imenovana Minaret, je trajala šest let. Končali so jo leta 1973, kmalu potem, ko je bila ameriška administracija takratnega predsednika Richarda Nixona vpletena v afero Watergate, poroča britanska medijska mreža BBC.
Za operacijo Minaret je javnost sicer izvedelo že nekaj let po njenem koncu, vse do danes pa javnosti niso bila znana imena oseb, za katerimi je NSA vohunila.
Med drugim je tako nadzorovala tudi telefonske pogovore v tujino dveh ameriških senatorjev, demokrata Franka Churcha in republikanca Howarda Bakerja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz v sredo objavljenih dokumentov je tudi razvidno, da je NSA vnaprej pridobila tudi informacije o načrtovani gradnji Berlinskega zidu, vendar pa opozorila niso prišla do takratnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
NSA je tako že 9. avgusta 1961, štiri dni pred začetkom gradnje Berlinskega zidu, pridobila sporočilo v tedanji Nemški demokratični republiki vladajoče stranke SED o načrtih za zaporo mejnih prehodov v Berlinu za pešce. NSA je takrat ta podatek ovrednotila kot "prvi korak v načrtu za zaprtje meje", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Raziskovalni inštitut univerze George Washington je že pred leti zahteval predajo arhiva NSA glede podatkov o vlogi NSA v hladni vojni. Julija letos je pristojna komisija ameriške administracije dovolila dostop do dokumentov, vsebino katerih so nato razkrili v sredo.
