Na tretjem mestu je tako pristal eden in edini prvi mož mariborske banke. Videli smo že bankirje, ki so si radi basali denarnico z vrtoglavimi nagradami, pa takšne, ki se niso mogli upreti nesramno bleščeči pločevini, čeprav je bil njihov malček priključen na umetno dihanje. Tega, da si omislijo luksuzno kadilnico, ki jo uredijo v domnevno najlepši konferenčni sobi, pa še nismo videli. Praksa bi, roko na srce, bolj spadala v kakšen Carigrad ali Abu Dhabi kot v zaspano mestece ob Dravi. Ampak mogoče je to korak proti svetovljanstvu, mogoče gospod bankir cilja na poslovne partnerje, ki so verižni kadilci ali, kdo ve, celo prinašalci prestižnih cigar. Kadilnica je v vsakem primeru strateška naložba, že od pamtiveka je namreč znano, da družno puhanje dima zbližuje in povezuje ljudi. Investicijo zato podpiramo in čestitamo ob osvojenem tretjem mestu!

Čast zasesti drugo mesto je dobil naš stari znanec in novi prvi mož Luke Koper. Gašparju Gašparju je uspelo to, kar v zgodovini tega planeta ni še nikomur. Na očeh vse Slovenije se je ne le pririnil na čelo strateško najpomembnejšega državnega podjetja, čeprav je bila ostro proti temu sama gospa premierka, do nedavnega tako rekoč njegova cimra v kabinetu, ampak se mu je na tem položaju uspelo obdržati kljub številnim nevihtam in tornadom. In kljub temu da že tri tedne dela – na črno! (Aplavz, prosim!) Medtem ko vlada tako preganja mlade diplomante, ki nimajo za burek, kaj šele za registracijo famoznega s. p., in svoje delo na črno zgolj oglašujejo, hkrati dopušča ilegalno delo brez kakršne koli pogodbe na vrhu lastnega podjetja. Bo že nekdo poklical Durs? Kakor koli že, takšen podvig terja posebnega človeka s posebnimi sposobnostmi. Čestitke!

Zdaj pa zmagovalec. Težko se je bilo odločiti samo za enega, a ker drugače ne gre, smo se odločili, da prvo nagrado podelimo – gospodu upokojenemu nadškofu! Gospod Stres, ki se je po pozivu prvega sobrata umaknil s položaja ljubljanskega nadškofa, naj bi želel opraviti globoko pokoro za največji finančni zlom (mednarodnih razsežnosti), ki smo ga tudi pod njegovim očesom zakuhali v Sloveniji. Zato se je odločil, da odpotuje v samo središče trpljenja, v pekel na zemlji, v kraj solz in pogube – na Madagaskar! Lokalne oblasti so se že okrepile, saj bo treba pospraviti vse tiste ljubke lemurje, baobabe in drugo navlako, da bo vse skupaj bolj pristno. S tem je nekdanji nadškof pokazal, kako resno jemlje svoje geslo: »Vse za evangelij.« Za požrtvovalnost in ponižnost, ki ju izkazuje po razkritju vratolomnih finančnih akrobacij slovenske Cerkve, prejme zlato.

Vsi drugi, vključno z vsemi bivšimi in aktualnimi politiki, ki so želeli podkupiti komisijo, pa dobijo sendvič in sok.