Dodal pa je streho in prej silos, v prostorskih dokumentih stavba, je postal nadstrešnica. »Sprva to ni nikogar motilo, postavljeni objekt je v obsegu, kot ga je opredelilo dovoljenje. Toda pozneje so se predpisi precej spreminjali, in to večkrat. Končni ukrep inšpekcij pa je – rušenje v nekaj dneh! V sodelovanju z občino Cerklje smo začeli legalizacijo s spremembo prostorskih aktov, a to traja leta in leta. In nato še znameniti 29. člen prostorske zakonodaje, ki mi je dal novo upanje, da bom objekt, ki dejansko nikogar ne moti, legaliziral. Zopet sem bil aktiven, država pa je člen zamrznila in tako ostajam črnograditelj,« trdi podjetnik, ki se sprašuje, zakaj Slovenija klesti socialne programe, ne zna pa zaračunati prispevkov črnograditeljem v zameno za legalizacijo tam, kjer je to mogoče. Tako so storili sosedje Hrvati in napolnili proračun. Inšpektorji seveda delajo po zakonu, vmes pa je žal tudi nagajanje ljudi, ki jim gre podjetnik z uspešnostjo v nos.

Na občini potrjujejo, da so tik pred spremembo prostorskih aktov, po katerih gradnja podjetnika Plevela ni sporna. Ker pa se pri tem lotevajo celostnih sprememb, je potrebnih ogromno soglasij na različnih področjih. »Primer Agroprometa ni osamljen, še kdo med kmeti in podjetniki veliko pričakuje od sprememb prostorskih aktov, ki so seveda nujno potrebne. Po moji oceni nam manjka nekaj mesecev, da bomo lahko te spremembe tudi udejanjili. Prepričan sem, da bi država morala z delovanjem svojih ustanov vendarle poskrbeti tudi za reševanje težav, kot je opisana. Ne gre za v nebo vpijoč grob poseg v prostor, z umestitvijo skladišča se je strinjalo tudi kmetijsko ministrstvo pri obravnavi soglasij,« je dejal župan Cerkelj Franc Čebulj.

Hitro rastoče podjetje daje kruh in iz leta v leto raste. Pri slehernem posegu v prostor je lastnik Plevel naletel na staro prakso: pritožbe, različne odločitve državnih organov, nasprotovanja. Zdaj je tik pred tem, da z legalizacijo omogoči sebi in svoji družini ter še drugim dostojno preživljanje. A lahko se zgodi, da bodo nekateri državni birokrati prehiteli druge birokrate v škodo podjetja in njegovega lastnika, ki je v lokalnem okolju nekaterim očitno tudi trn v peti. »Fovšija« pa ne polni proračuna.