Direktor Jež je tudi potrdil, da ne gre za znani Parlamat, ki od leta 2011 deluje v skupini Lactalis, kot tudi ne za mlekarno Montanari v Villesseju, dobrih deset kilometrov oddaljenem kraju od Nove Gorice, kamor vozijo mleko slovenskih krav iz Vipavske doline, s cerkljanskega in postojnskega območja. »Potrdim lahko samo to, da bomo v vipavski mlekarni še naprej izdelovali nanoški sir, ki se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena.« Za proizvodnjo tega živila, ki je prvo v Sloveniji dobilo označbo zaščiteno geografsko poreklo (certifikat so v mlekarni pridobili leta 2003, leta 2011 pa je živilo dobilo tudi certifikat geografskega porekla na evropski ravni), bodo še naprej uporabljali mleko z nanoške planote, iz Vipavske doline, Gorenjske in z idrijsko-cerkljanskega območja. Poleg nanoškega sira naj bi v vipavski mlekarni, kjer je bilo nazadnje zaposlenih 22 ljudi, število pa se bo s prihodom novega lastnika najmanj prepolovilo, izdelovali tudi mehka sira mocarelo in celo maskarpone. Zato se med imeni špekulira tudi z mlekarnama Friulane in Venchiaredo iz Pordenona, kjer so od leta 1968 specializirani za proizvodnjo mehkih sirov, svoje obrate pa imajo tudi v Veliki Britaniji, Avstriji, Španiji in na Švedskem.
Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc napoveduje, da naj bi novi lastnik vipavske mlekarne plačeval za liter mleka 34 centov, kar bi preprečilo prodajo slovenskega mleka v Italijo. Poznavalci razmer na Vipavskem, kjer pridelajo 30.000 litrov mleka na dan, pa o tem niso prepričani in menijo, da bo cena odvisna od povpraševanja. Je pa res, da kmetje vse manj zaupajo domačemu odkupu in bodo zato mlečne poti v Italijo še vedno potekale predvsem zaradi rednega plačila. jal