Padli smo pod pritiskom, tako kot že velikokrat na velikih tekmovanjih. Ne vem, zakaj. Ponavljajo se stari problemi. Vodilni igralci bi morali pokazati več. Ampak tako je. Izjemno sem razočaran. Zahvaljujem se fantom, da so me sprejeli in sodelovali z mano. Vse se meri z rezultatom, zato je to neuspeh.
Kako je mogoče, da so se Nizozemci vrnili po izgubljenem prvem nizu?Vračali smo jih mi.
S čim?S paniko v ključnih trenutkih, ko podaja nekdo, ki ni podajalec, ko preveč kompliciramo, ko je treba žogo samo poriniti v polje, ko naredimo serijo napak pri servisu... Ne uspe nam narediti tistega, česar je ta reprezentanca sposobna. Tako nam je iz rok ušla še ena priložnost.
Kako bo izpad vplival na vašo selektorsko prihodnost?Predvsem se bom veliko ukvarjal s klubom, kjer me čaka ogromno stvari in zelo stresna situacija. Zdaj bo na vrsto prišel čas, ko ne bom razmišljal o reprezentanci. Za neuspeh z reprezentanco lahko iščem cel kup izgovorov, toda dejstvo je, da nisem naredil tistega, kar se je od mene pričakovalo.
Bi radi ostali selektor?Zakaj pa ne?
Pogodbo imate še?Ne.
Kaj bi spremenili, če bi imeli še eno priložnost?Zahteval bi veliko več discipline in manj svojeglavnosti na treningih. Zdelo se mi je, da sem dovolj strikten, a zdaj vidim, da sem bil bistveno premalo. In to govorim od prvega do zadnjega. Preveč sem bil fleksibilen. Na evropskem prvenstvu je nato težko kar koli spreminjati. Odgovornost je moja, saj nisem naredil reda. Morda sem bil preveč neizkušen ali pa sem imel preveliko zaupanje v igralce. Če bom imel novo priložnost, potem bom bolj konkreten.
Na nobeni od tekem se niste razjezili. Je bilo težko zadrževati jezo in razburjenost?Zelo težko. Ampak tako sem se moral obnašati, saj ekstremno norenje med premori ne pomaga, še posebno ne naši ekipi. Igralci že sami poskrbijo za stresno situacijo, zato jih moramo čim bolj umiriti. Še več bomo morali delati za kemijo in povezovanje karakterjev, da bodo vsi razumeli, da so napake del odbojke. To nam za zdaj na uradnih tekmah ne uspeva.
Ne bi bilo bolje, če bi se včasih razjezili?Ne, kajti takoj bi izgubil tri ali štiri igralce. In to v istem trenutku.
Je lahko izgovor pomanjkanje izkušenj z najtežjih tekem?Dovolim, da je to eden od izgovorov. Izgovor je lahko tudi, da sta bila Klemen Čebulj in Gregor Ropret na prvem prvenstvu, da je Alen Šket prvič resno igral, čeprav je bil na prejšnjem prvenstvu. Kljub temu so vsi trije že odigrali težke tekme v italijanski ligi ali ligi prvakov. Sam sem bil prvič na evropskem prvenstvu in šele zdaj vem, za kakšen preskok gre.
Ste pred prvenstvom pomislili, da se vam lahko pripeti najbolj črn scenarij?Želen scenarij je bil, da imamo po prvih dveh tekmah tri točke ter da nato zadnji dan z Nizozemsko sami odločamo o svoji usodi. Priznam, da nihče ni pričakoval, da bomo premagali Srbijo, saj smo vsi mislili, da bomo točke osvajali proti Fincem in Nizozemcem. Na koncu smo jih dobili tam, kjer jih nismo pričakovali, in izgubili tam, kjer bi jih morali dobiti.
So igralci po zmagi nad Srbijo mislili, da je delo že opravljeno?Upam, da ne. Vsi smo vedeli, da je skupina izredno izenačena in da bo težko katera od reprezentanc neporažena. V takšnih razmerah vedno odloča ena točka ali niz. Najkrajšo smo tukaj potegnili mi.