Rezultat je nekoliko pokvarilo gibanje delnic ameriškega tehnološkega giganta Apple, ki imajo precejšnjo utež v indeksu. V enakem obdobju se je za slab odstotek pocenilo zlato. Za unčo so morali konec tedna kupci odšteti okoli 1355 ameriških dolarjev. Padec je zabeležila tudi cena srebra. Za unčo žlahtne kovine so kupci v petek odštevali 22,7 ameriškega dolarja oziroma 2,5 odstotka manj kot pred štirinajstimi dnevi. Žlahtnima kovinama je sledila tudi nafta. 159-litrski sodček se je pocenil za slaba 2 odstotka, na dobrih 106 ameriških zelencev. Delniški trgi v ZDA so se v zadnjih dveh tednih krepili vse do srede, ko je Fed objavil svojo odločitev glede obsega mesečnih stimulacij. Pričakovanja trga so bila, da bo Fed zaradi opaznega izboljšanja ekonomskih podatkov začel nekoliko zmanjševati trenutni 85-milijardni obseg nakupov, ki je v zadnjih letih dodobra napihnil bilanco Feda. Vendar se Bernanke ne da in ostaja pri strategiji, ki jo je v zadnjih letih goreče zagovarjal. Tiskanje se ne ustavlja in se verjetno ne bo vse do njegove zamenjave. Trgi so pograbili novico o svežih dolarjih in potisnili borzne indekse višje. Opazno rast so po objavi odločitve Feda zabeležile žlahtne kovine, medtem ko je ameriški dolar začel izgubljati proti košarici valut.
Trgi napačno ocenili Bernankejevo predanost
Ameriški delniški trgi so v zadnjih dveh tednih uprizorili konstantno rast. Osrednji borzni indeks Dow Jones 100 je z lahkoto presegel psihološko mejo 15.000 točk in se s 4,7-odstotnim skokom zavihtel vse do 15.636 indeksnih točk. Sledil mu je indeks S&P500 s 4,1-odstotno rastjo, ki ga je dvignila na 1722 točk. Najbolj umirjeno rast smo tokrat spremljali v tehnološkem sektorju, ki je pridobil 3,4 odstotka in skočil na 3237 točk.

Andraž Antonič, Alta Invest