Zadnja leta, ko se po napornih sezonah iz tujine vračam domov v Slovenijo, in čez poletja pričakujem neobremenjena druženja s prijatelji in znanci, opažam, da se je vse preveč razpasel negativizem, padla je medsebojna povezanost in kar težko je zaslediti pozitivno informacijo v medijih. Nekaznovani lumpi, potenciranje političnih zdrah in slabe življenjske razmere za malega delovnega človeka. To prvenstvo je pokazalo, da temu vseeno ni tako. Ko je vse to vodilo v družbo, kakršna nismo in nočemo biti, so se pojavili oni. Po napornih sezonah v tujini so se zastonj odrekli dvomesečnim počitnicam in dali sebe na razpolago višjemu skupnemu dobremu. Ta njihov impulz se je prenesel na prostovoljce prvenstva, prijavilo se jih je več kot 2500, pa čeprav jih je bilo potrebno pol manj. Še mojster ti na hiši zaračuna, če ti kaj ‘poštema’ v 20 minutah, prostovoljci pa so si vzeli 14 dni neplačanega dopusta za našo stvar. Borbene igre, petje slovenske himne v objemu soigralcev ob polni dvorani naših navijačev, ki jih čutiš kot del velike družine, in borba na terenu do zadnjega atoma moči, je neprecenljivo.
Naši fantje so doživeli veliko lepih in tudi težkih trenutkov na prvenstvu. Od sebe so dali maksimum in lahko se pogledajo v katerokoli ogledalo z dvignjeno glavo. Stvar, ki pa je največ vredna, pa je zapuščina izven igrišča. Povezati narod, vdahniti upanje, da nismo sami, ampak skupaj, pa naj nas mediji še tako prepričujejo, ker se negativne zgodbe pač dobro prodajajo, zdaj z nasmeškom na obrazu vemo, da temu ni tako. Ker slika pove več kot vse besede skupaj, dodajam tole, ki je bila objavljena v Guardianu kot slika tedna … To smo mi, to smo Slovenci! Zaradi tega naši zaslužijo nov vzdevek, ki ga izgovarjam s ponosom: Junaki!
Komentar Marka Milića je bil prvotno objavljen na spletni strani: http://eurobasket.spar.si/nasi-si-resnicno-zasluzijo-vzdevek-junaki/
